|
PKC.si FORUMI
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
jakačan dr. pipika
Pridružen/-a: 19.08. 2007, 12:28 Prispevkov: 3237
|
Objavljeno: Torek 25 Sep 2007 01:31 Naslov sporočila: * Če lahko religije fantazirajo, pa dajmo še mi |
|
|
(Vir: Kvarkadabra)
Tkole bi zastavil; religije že tisočletja ponujajo takšne in drugačne odgovore na vprašanja nastanka sveta, večnosti, univerzuma, kozmosa, vesolja.
Šele v zadnjih stoletjih je znanost prevzela pobudo in odčarala veliko mističnih odgovorov o raznih belobradih starčkih, ki čarajo zvezde in planete, o mogočnih velikanih, ki imajo pod kontrolo svetove in človeška duše, božanske vsevišnje in jagodne osebnosti, ki so povzročiteljice našega in vseh ostalih svetov.
Človek je s pomočjo opazovanja in razvijanja novih metod, z instrumenti, merjenjem, in logičnim sklepanjem prišel do mnogih odgovorov o svetu, ki nas obkroža in ki mu pravimo vesolje. Filozofi so stoletja iskali odgovore in se zapletali v takšna in drugačna protislovja, ko so želeli razložiti Vse.
Vesel sem, da pripadam času, ki pokopava verske dogme, pravljična pernata bitja, ki živijo onkraj naših svetov in do katerih ne moremo, če ne sledimo točno določeni (sveti) literaturi, ki jo je v različnih zgodovinskih trenutkih sproducirala človeška pamet, človeško upanje, nemoč in želja po dokončnih odgovorih. O strahu pred smrtjo kot temeljnim gonilom nastanka religij v drugi temi.
Še bolj vesel bi bil, če bi živel v tistem času prihodnosti, ko bo človeška vrsta srečala drugo inteligentno vrsto, ki bo morda ponudila svoje odgovore, svoja znanstvena dognanja. Vesel bi bil, če bi vedel. In če bi lahko nato takšno razlago preveril, razumel z argumenti, ki ne ponujajo slepe vere, čudežnih božanskih rojstev in vnebohodov, pač pa preverljivo znanstveno metodo, empirična dejstva.
Jutri (če bo čas), copy pastam izsek svojega raziskovanja tega fenomena izpred leti, ko sem končeval študij filozofije. Se mi zdi, da sem takrat dobil nekaj dovolj skeptičnih in na razumu utemeljenih odgovorov, ki so bili podlaga mojemu nadaljnemu razmišljanju in razumevanju fenomenov človeka, sveta in vesolja.
Pa vi, kako razumete in shajate s to neskončno lepoto vesolja? V kakšnih dilemah in razmislekih potujete z očmi po tej večnosti? Vam je fizika uspela ponuditi rdečo nit o teh vprašanjih ali pa njene razlage nadgrajujete tudi z t.i. duhovnimi razlagami, teorijami? |
|
Nazaj na vrh |
|
|
matiček mate pipika
Pridružen/-a: 17.08. 2007, 22:19 Prispevkov: 2397
|
Objavljeno: Torek 25 Sep 2007 08:39 Naslov sporočila: Re: * Če lahko religije fantazirajo, pa dajmo še mi |
|
|
Odlična tema, jakačan.
jakačan je napisal/a: |
Tkole bi zastavil; religije že tisočletja ponujajo takšne in drugačne odgovore na vprašanja nastanka sveta, večnosti, univerzuma, kozmosa, vesolja. |
No, večnost ni nastala, ker je od vedno. Mislim večnost kot abstraktno kategorijo v naših možganih. Če pa je večnost tudi tole okoli nas, pa v bistvu ne vemo.
En velik problem razumevanja teh kategorij je predvsem v človeški prostorsko časovni omejenosti in si ne moremo predstavljati večnosti in neskončnosti. Poglej, že pri nadvse preprostih operacijah se nam okoli nule in neskončnosti sfuzla in si moramo pomagati z raznimi limitami, konvergencami, integrali od - do + nezavesti in podobno.
Kolikor uspem prebrati o kvantni fiziki, mnogi zastopajo dejstvo, da na subatomskem nivoju čas in prostor nista več prisotna, vse je tukaj in zdaj.
Pa še ena za kodranje možgančkov. Resna teorija (ki je do zdaj še niso uspeli ovreči), čeprv bizarna do skrajnosti, pravi, da se vesolje neprestano drobi v vzporedne resničnosti in da nimamo opravka z eno neskončno in večno realnostjo, pač pa neskončno takšnih. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Valjhun pišče
Pridružen/-a: 20.08. 2007, 23:21 Prispevkov: 97
|
Objavljeno: Torek 25 Sep 2007 09:26 Naslov sporočila: |
|
|
Z meritvami in logičnim sklepanjem bodo znanstveniki najbrž zelo težko prišli do resničnih spoznanj o nastanku vesolja. Tudi če lahko že z veliko gotovostjo potrdimo nastanek velikega poka, ki se ciklično ponavlja, bo še vedno ostalo vprašanje, od kje ves ta silni material. Vsaka predpostavka namreč naleti na težavo - lahko jo obravnavamo samo od neke časovne točke naprej in v tej točki je material že obstajal.... Nobena, ampak prav nobena teorija pa ne zdrži predpostavke, da v začetku ni bilo ničesar.
In tu je prostor za vero, za religije. Ljudje smo zvedava bitja in vedno terjamo odgovore. Če znanost teh ne more dati, so na vrsti pernata bitja, trikotniki z vgraviranimi očmi, kičasta božanstva modre barve s štirimi pari rok itd.
Ampak ker smo razumna bitja vemo, da so tisti prej našteti zgolj nadomestek za bistveno višje, predvsem dohovne ali filozofske kategorije , s katerim želimo opisati nek pojav. Večini ljudi je filozofija in poglobljena razmišljanja o duhovnosti tako blizu, kot razumevanje kvantne mehanike. Ker pa so jih religijski vodje želeli brzdati in kontrolirati (kar skozi zgodovino sploh ni bilo vedno negativno in je pogosto omogočalo red, mir in razvoj družbe), so uporabljali te nadomestke. Nekaj, kar je bilo ljudem blizu, o čemer so lahko govorili, v kar so lahko verjeli, na kar so se naslonili, ko jim je bilo najtežje. Religije so torej po moje samo in le različne poti (kraju in času primerne) do istega cilja. Te poti pa vodijo ljudje, zato niso imune na čisto človeške težave - od izkoriščanja, do nasilja.
Osebno nisem pristaš materializma. Čudež življenja je tako strahotno čudežen, da ga v vsej svoji zapletenosti in uravnoteženosti milijard detajlov preprosto ne upam pripisovati kupčku prahu, ki je od nekje prifrčal, se stisnil, segrel, pomigal z nožicami in zavpil "Hello world!". Zato verjamem v obstoj nečesa nematerialnega, ezoteričnega, nečesa, kar ima moč nad mrtvim materialom, da ga spremeni v živega, ali mu to življenje spet vzame. Ta "nekaj" moram z nečim poimenovati in če je na svetu običaj, da ga poimenujemo z "Bog" , naj bo torej Bog. Če sem torej (po moje) jaz del božjega načrta, posledica njegovega delovanja, potem pač za "sobivanje" z njim ne potrebujem pravajalcev, ki mi svojo uslugo prevajanja zaračunavajo. Zato nisem pristaš nobene religije, nobenih pernatih bitij, trikotnikov z očmi, niti modrih mnogorokcev. Obstajam samo jaz in ideja, poimenovana Bog (ideja ne kot ideja, ampak njena filozofska varianta - idealizem) |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Roman pipika
Pridružen/-a: 19.08. 2007, 18:44 Prispevkov: 667
|
Objavljeno: Torek 25 Sep 2007 09:47 Naslov sporočila: Re: * Če lahko religije fantazirajo, pa dajmo še mi |
|
|
matiček mate je napisal/a: |
Kolikor uspem prebrati o kvantni fiziki, mnogi zastopajo dejstvo, da na subatomskem nivoju čas in prostor nista več prisotna, vse je tukaj in zdaj. |
Huje se mi zdi, da je ukinjena vzročnost.
Citiram: |
Resna teorija (ki je do zdaj še niso uspeli ovreči) |
Pošteno bi bilo reči, da je tudi potrditi še nihče ni uspel. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Romana pipika
Pridružen/-a: 19.08. 2007, 15:48 Prispevkov: 1076
|
Objavljeno: Torek 25 Sep 2007 09:55 Naslov sporočila: |
|
|
Citiram: |
Pa še ena za kodranje možgančkov. Resna teorija (ki je do zdaj še niso uspeli ovreči), čeprv bizarna do skrajnosti, pravi, da se vesolje neprestano drobi v vzporedne resničnosti in da nimamo opravka z eno neskončno in večno realnostjo, pač pa neskončno takšnih. |
Meni je edina logična. Na filozofijo in fiziko pa še matematiko se ne spoznam, oziroma vse te silne zadeve obvladam samo v toliko, kolikor nujno potrebujem in vse te tri mi povzročajo rano na želodcu.
Zelo všeč mi je pa SP in v njem običajno najdem vse odgovore, ki jih iščem. Očitno sem bolj introvertiran človek in imam sama s seboj toliko dela, da se o prapoku niti ne sprašujem in ne razmišljam o njem.
Vse kar mi pride na pamet je to, da se je moj prapok zgodil najbrž izven mene. Da je bil prapok tisto nekaj, kar je združilo moja starša. Najbrž je počilo tudi v trenutku, ko sta se združili tisto jajčece in semenčece. Pok je bil, ko sem prvič zajela zrak v svoja pljuča in potem spustila svoj prvi krik - po moje je bil kr konkreten, ker še zdaj, ko se zaderem, pa je to le odmev tistega prvega, marsikdo pravi, da presega dopustne decibele
Ta čisto osebna in moja je ena izmed mnogih realnosti. Nobene hude znanosti ne potrebujem, da vem, da je takih v večnosti neskončno. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
matiček mate pipika
Pridružen/-a: 17.08. 2007, 22:19 Prispevkov: 2397
|
Objavljeno: Torek 25 Sep 2007 09:56 Naslov sporočila: Re: * Če lahko religije fantazirajo, pa dajmo še mi |
|
|
Roman je napisal/a: |
matiček mate je napisal/a: |
Kolikor uspem prebrati o kvantni fiziki, mnogi zastopajo dejstvo, da na subatomskem nivoju čas in prostor nista več prisotna, vse je tukaj in zdaj. |
Huje se mi zdi, da je ukinjena vzročnost. |
Huje? Zakaj huje? Mene to fascinira. Sicer pa ne vem, če je ravno ukinjena vzročnost. Če upoštevaš, da je vse tu in zdaj, potem se tako vzrok in posledica zgodita tu in zdaj. Res pa je, da povsem pade naše dojemanje prostora in časa in se zreducira na matematični konstrukt. Naši lastni občutki pa tudi dostikrat hudo lažejo.
Roman je napisal/a: |
Citiram: |
Resna teorija (ki je do zdaj še niso uspeli ovreči) |
Pošteno bi bilo reči, da je tudi potrditi še nihče ni uspel. |
Če se ne motim, obstajajo dejstva, ki potrjujejo to teorijo. Res pa o zadevi vem zelo malo. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
set pipika
Pridružen/-a: 20.08. 2007, 13:39 Prispevkov: 2474
|
Objavljeno: Torek 25 Sep 2007 20:22 Naslov sporočila: |
|
|
a ni Einstein nekaj rekel o tem, da je čas spirala. ok. jaz pa pravim, glede na to, da nihče ne vidi ne začetka in ne konca te spirale: kaj pa če sta konca združena in se ta vijačnica zavija sama vase in traja v neskončnost? _________________ Kdor je rojen, da se ponižno plazi, ne zna leteti.
(Pesem sokola, Gorki, Maksim, 1868-1936) |
|
Nazaj na vrh |
|
|
jakačan dr. pipika
Pridružen/-a: 19.08. 2007, 12:28 Prispevkov: 3237
|
Objavljeno: Sreda 26 Sep 2007 19:30 Naslov sporočila: |
|
|
set je napisal/a: |
a ni Einstein nekaj rekel o tem, da je čas spirala. ok. jaz pa pravim, glede na to, da nihče ne vidi ne začetka in ne konca te spirale: kaj pa če sta konca združena in se ta vijačnica zavija sama vase in traja v neskončnost? |
Tudi mene navdušuje ta možnost. Ker vendarle ponuja nek konsistenten odgovor, kakorkoli se že sliši, toda večno ponavljanje vesolja, od velikega poka pa do končne implozije in nato jovo na novo, se mi zdi povsem solidna možnost.
Še vedno pa seveda ostanejo neodgovorjena vprašanja, kako in zakaj se iz mrtve materije porodi vse bolj kompleksna materija, in končno, da se tam, kjer so razmere primerne, porodi tudi življenje. Ki tudi samo napreduje od preprostih oblik vse tja do najbolj kompleksnih, do materije, ki misli samo sebe. Ponuja kdo v tem kontekstu kakšen neteološki odgovor? |
|
Nazaj na vrh |
|
|
pixie pipika
Pridružen/-a: 17.08. 2007, 22:23 Prispevkov: 3148 Kraj: nekje
|
Objavljeno: Sreda 26 Sep 2007 19:38 Naslov sporočila: |
|
|
jaka probej s tole knjigo:
ODKOD, ČLOVEK, TVOJA POT? (Ivan Mohorič)
Kriminalka prazgodovine - Nore ideje za vsakdanjo rabo
Citiram: |
Odkod, človek, tvoja pot? je druga Ivanova knjiga, ki jo je označil celo kot uvod v svojo prvo, V zvezdi piše vse. Precej nenavadna označba, ki ima svoj pomen.
V njej je po izidu priročnika za prostozidarske mojstre V zvezdi piše vse vsa svoja spoznanja razširil z nekaterimi novimi pogledi. Avtor se v njej naslanja na nekatera dognanja svojih kolegov ter se samostojno loteva velikih tem o poslanstvu človeške civilizacije, sporočil iz ohranjenih zapisov starodavnih ljudstev in prihodnosti človeštva na Zemlji, za katero tako kot mnogi drugi trdi, da so jo v preteklosti obiskovala zunajzemeljska bitja. V knjigi je nanizanih veliko "dokazov", neverjetnih povezav in sklepanj, nekatere "teorije", do katerih se je avtor v svojih razmišljanjih dokopal, pa so prav presenetljive. Mohorič na novo postavlja teorijo o velikem poku - nastanku Zemlje in delovanju vesolja ter navaja srh zbujajoče razlage o usodi planeta Zemlje in njenih prebivalcev, daljinsko vodenih naravnih nesrečah, votli Zemlji, Velikem arhitektu ... |
več : http://www.ivanmohoric.net/knjige.html#odkod_c_t_p _________________ Pixie is composed of Matter + Anti-Matter + It Doesn't Matter.
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
jakačan dr. pipika
Pridružen/-a: 19.08. 2007, 12:28 Prispevkov: 3237
|
Objavljeno: Sreda 26 Sep 2007 19:47 Naslov sporočila: |
|
|
pixie je napisal/a: |
jaka probej s tole knjigo:
ODKOD, ČLOVEK, TVOJA POT? (Ivan Mohorič)
Kriminalka prazgodovine - Nore ideje za vsakdanjo rabo
Citiram: |
Odkod, človek, tvoja pot? je druga Ivanova knjiga, ki jo je označil celo kot uvod v svojo prvo, V zvezdi piše vse. Precej nenavadna označba, ki ima svoj pomen.
V njej je po izidu priročnika za prostozidarske mojstre V zvezdi piše vse vsa svoja spoznanja razširil z nekaterimi novimi pogledi. Avtor se v njej naslanja na nekatera dognanja svojih kolegov ter se samostojno loteva velikih tem o poslanstvu človeške civilizacije, sporočil iz ohranjenih zapisov starodavnih ljudstev in prihodnosti človeštva na Zemlji, za katero tako kot mnogi drugi trdi, da so jo v preteklosti obiskovala zunajzemeljska bitja. V knjigi je nanizanih veliko "dokazov", neverjetnih povezav in sklepanj, nekatere "teorije", do katerih se je avtor v svojih razmišljanjih dokopal, pa so prav presenetljive. Mohorič na novo postavlja teorijo o velikem poku - nastanku Zemlje in delovanju vesolja ter navaja srh zbujajoče razlage o usodi planeta Zemlje in njenih prebivalcev, daljinsko vodenih naravnih nesrečah, votli Zemlji, Velikem arhitektu ... |
več : http://www.ivanmohoric.net/knjige.html#odkod_c_t_p |
Hvala, sliši se prebavljivo. Bom poiskal v kaki knjigarni. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
set pipika
Pridružen/-a: 20.08. 2007, 13:39 Prispevkov: 2474
|
Objavljeno: Sreda 26 Sep 2007 20:49 Naslov sporočila: |
|
|
jakačan je napisal/a: |
set je napisal/a: |
a ni Einstein nekaj rekel o tem, da je čas spirala. ok. jaz pa pravim, glede na to, da nihče ne vidi ne začetka in ne konca te spirale: kaj pa če sta konca združena in se ta vijačnica zavija sama vase in traja v neskončnost? |
Tudi mene navdušuje ta možnost. Ker vendarle ponuja nek konsistenten odgovor, kakorkoli se že sliši, toda večno ponavljanje vesolja, od velikega poka pa do končne implozije in nato jovo na novo, se mi zdi povsem solidna možnost.
Še vedno pa seveda ostanejo neodgovorjena vprašanja, kako in zakaj se iz mrtve materije porodi vse bolj kompleksna materija, in končno, da se tam, kjer so razmere primerne, porodi tudi življenje. Ki tudi samo napreduje od preprostih oblik vse tja do najbolj kompleksnih, do materije, ki misli samo sebe. Ponuja kdo v tem kontekstu kakšen neteološki odgovor? |
mal laične fizike: energija se nikoli ne uniči, samo pretvori se v drugo obliko.
zakaj ne bi to moglo biti še kje drugje? _________________ Kdor je rojen, da se ponižno plazi, ne zna leteti.
(Pesem sokola, Gorki, Maksim, 1868-1936) |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Roman pipika
Pridružen/-a: 19.08. 2007, 18:44 Prispevkov: 667
|
Objavljeno: Četrtek 27 Sep 2007 09:17 Naslov sporočila: Re: * Če lahko religije fantazirajo, pa dajmo še mi |
|
|
matiček mate je napisal/a: |
Če upoštevaš, da je vse tu in zdaj, potem se tako vzrok in posledica zgodita tu in zdaj. |
Ne gre za to, da bi bilo vse tu in zdaj, gre za to, da v kvantnem sveti nimaš točnih lokacij in točnih hitrosti. Ne, da jih ni mogoče izmeriti, ampak jih sploh ni.
Citiram: |
Naši lastni občutki pa tudi dostikrat hudo lažejo. |
Še kako res. Povsem neuporabni so. Še dobro, da je v srednjem svetu boljše.
Citiram: |
Če se ne motim, obstajajo dejstva, ki potrjujejo to teorijo. Res pa o zadevi vem zelo malo. |
Ta dejstva bi me pa zanimala. Poveš kaj več? |
|
Nazaj na vrh |
|
|
General Tani pipika
Pridružen/-a: 24.09. 2007, 15:11 Prispevkov: 573
|
Objavljeno: Četrtek 27 Sep 2007 11:57 Naslov sporočila: Re: * Če lahko religije fantazirajo, pa dajmo še mi |
|
|
Roman je napisal/a: |
Še kako res. Povsem neuporabni so. Še dobro, da je v srednjem svetu boljše. |
Uhm...Midgard? _________________
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
pixie pipika
Pridružen/-a: 17.08. 2007, 22:23 Prispevkov: 3148 Kraj: nekje
|
Objavljeno: Četrtek 27 Sep 2007 12:24 Naslov sporočila: Re: * Če lahko religije fantazirajo, pa dajmo še mi |
|
|
Roman je napisal/a: |
Citiram: |
Naši lastni občutki pa tudi dostikrat hudo lažejo. |
Še kako res. Povsem neuporabni so. Še dobro, da je v srednjem svetu boljše.
|
hja roman, ni čist tako.
naša intuicija je krasna stvar, nikoli ne laže. je pa problem v interpretaciji teh notranjih namigov, ki jih dobivamo. dobr pa tud kok dobr jih porajtamo.
treba je malček vadit glede tega, da dobiš dobr filing, kot se reče. in to je to.
lastne iskušnje.press _________________ Pixie is composed of Matter + Anti-Matter + It Doesn't Matter.
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
set pipika
Pridružen/-a: 20.08. 2007, 13:39 Prispevkov: 2474
|
Objavljeno: Četrtek 27 Sep 2007 20:57 Naslov sporočila: |
|
|
_________________ Kdor je rojen, da se ponižno plazi, ne zna leteti.
(Pesem sokola, Gorki, Maksim, 1868-1936) |
|
Nazaj na vrh |
|
|
pixie pipika
Pridružen/-a: 17.08. 2007, 22:23 Prispevkov: 3148 Kraj: nekje
|
Objavljeno: Petek 28 Sep 2007 11:56 Naslov sporočila: |
|
|
jakačan je napisal/a: |
Hvala, sliši se prebavljivo. Bom poiskal v kaki knjigarni. |
sej greš lahko v knjižnco.
ja fajn berljivo, dečko ma smisel za pisanje in humor
v bistvu so kr vse njegove knjige čitljive jako fajn (ok kr nekej prečitala od njega, vsega ne, recimo njegova drakula me še čaka ... enkrat) _________________ Pixie is composed of Matter + Anti-Matter + It Doesn't Matter.
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
Roman pipika
Pridružen/-a: 19.08. 2007, 18:44 Prispevkov: 667
|
Objavljeno: Petek 28 Sep 2007 13:47 Naslov sporočila: Re: * Če lahko religije fantazirajo, pa dajmo še mi |
|
|
General Tani je napisal/a: |
Uhm...Midgard? |
Ne vem, mislim pa, da tudi Dawkins uporablja ta pojem.
pixie je napisal/a: |
hja roman, ni čist tako. naša intuicija je krasna stvar, nikoli ne laže. je pa problem v interpretaciji teh notranjih namigov, ki jih dobivamo. dobr pa tud kok dobr jih porajtamo. |
Ne, intuicija ne laže, kajti laž je zavestno dajanje napačnih informacij, intuicija pa deluje v podzavesti in se pač (pogosto) moti. Preizkušeno. Z interpretacijami pa je itak križ. In če se moraš posebej potruditi z interpretacijo, da lahko razbereš neko intuitivno idejo, je to slab znak za intuicijo. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Poulet On Coq pipika
Pridružen/-a: 22.09. 2007, 17:09 Prispevkov: 829
|
Objavljeno: Petek 19 Okt 2007 18:37 Naslov sporočila: |
|
|
Fantazija za metroseksualce in apple-haters
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
pixie pipika
Pridružen/-a: 17.08. 2007, 22:23 Prispevkov: 3148 Kraj: nekje
|
Objavljeno: Petek 02 Nov 2007 23:48 Naslov sporočila: |
|
|
iz knigce: (dobla po mailu)
"PRONOIA IS THE ANTIDOTE FOR PARANOIA: (Rob Brezsny)
How the Whole World Is Conspiring to Shower You with Blessings"
BIGGER, BETTER, MORE INTERESTING PROBLEMS
Is there anything more dangerous than getting up in the morning and having nothing to worry about, no problems to solve, no friction to heat you up? That state can be a threat to your health. If untreated, it incites an unconscious yearning for any old dumb trouble that might rouse some excitement.
*
Acquiring problems is a fundamental human need. It's as crucial to your well-being as getting food, air, water, sleep, and love. You define yourself- -indeed, you make yourself--through the riddles you attract and solve.
The most creative people on the planet are those who frame the biggest, hardest questions and then gather the resources necessary to find the answers.
*
Conventional wisdom implies that the best problems are those that place you under duress. There's supposedly no gain without pain. Stress is allegedly an incomparable spur for calling on resources that have been previously unavailable or dormant. Nietzsche's aphorism, "That which doesn't kill me makes me stronger," has achieved the status of an ultimate truth.
We half-agree. But it's clear that stress also accompanies many mediocre problems that have little power to make us smarter. Pain frequently generates no gain. We're all prone to become habituated, even addicted, to nagging vexations that go on and on without rousing any of our sleeping genius.
There is, furthermore, another class of difficulty--let's call it the delightful dilemma--that neither feeds on angst nor generates it. On the contrary, it's fun and invigorating, and usually blooms when you're feeling a profound sense of being at home in the world. The problem of writing this book is a good example. I've had a good time handling the perplexing challenges with which it has confronted me.
Imagine a life in which at least half of your quandaries match this profile.
Act as if you're most likely to attract useful problems when joy is your predominant state of mind. Consider the possibility that being in unsettling circumstances may shrink your capacity to dream up the riddles you need most; that maybe it's hard to ask the best questions when you're preoccupied fighting rearguard battles against boring or demeaning annoyances that have plagued you for many moons.
Prediction: As an aspiring lover of pronoia, you will have a growing knack for gravitating toward wilder, wetter, more interesting problems. More and more, you will be drawn to the kind of gain that doesn't require pain.
You'll be so alive and awake that you'll cheerfully push yourself out of your comfort zone in the direction of your personal frontier well before you're forced to do so by divine kicks in the ass.
*
In Chinese, the word "crisis" is composed of two characters. One represents danger, the other opportunity. There has been no English equivalent until now.
The Beauty and Truth Laboratory has retooled an English term to convey a similar meaning: "kairos." Originally borrowed from Greek, "kairos" has traditionally meant "time of destiny, critical turning point, propitious moment for decision or action." In its most precise usage, it refers to a special season that is charged with significance and is outside of normal time; its opposite is the Greek chronos, which refers to the drone of the daily rhythm.
These meanings provide the root of our new definition of the word. As of now, when used in the context of a discussion of pronoia, "kairos" will have the sense of "a good crisis, rich problem, productive difficulty."
*
"We should feel excited about the problems we confront and our ability to
deal with them," says Robert Anton Wilson. "Solving problems is one of
the highest and most sensual of all our brain functions."
*
The definition of "happiness" in the Beauty and Truth Laboratory's
"Outlaw Dictionary of Pronoiac Memes" is "the state of mind that results
from cultivating interesting, useful problems." _________________ Pixie is composed of Matter + Anti-Matter + It Doesn't Matter.
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|