 |
PKC.si FORUMI
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
Dalmatinec
pipika
Pridružen/-a: 22.09. 2007, 13:25
Prispevkov: 1017
|
 Objavljeno: Sreda 09 Apr 2008 11:47 Naslov sporočila: Bolniki pred vrati kliničnega centra? |
 |
|
LINK
A ni sramota, da se za poplačilo vojne škode, nastale pred 60 leti povečini s strani tujih držav (!), takoj najde denar, za naše bolne pa ga ni? A ni zadnji čas da se ta klerofašistična banda spoka z oblasti???
_________________
fabrike radnicima
kapitaliste na vješala! |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
fancy
pipika
Pridružen/-a: 18.12. 2007, 17:42
Prispevkov: 1126
|
| Objavljeno: Sreda 09 Apr 2008 12:44 Naslov sporočila: |
|
|
Nimam besed 
_________________
Kdor ni ptica, naj ne seda na robove prepadov. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
xai
nadpiščanec
Pridružen/-a: 01.04. 2008, 10:11
Prispevkov: 245
|
| Objavljeno: Sreda 09 Apr 2008 13:17 Naslov sporočila: |
|
|
super. prava amerika!
Bush pride na obisk, zdravstvo je dostopno le če ga plačaš (obvezno in dodatno zavarovanje ne pomaga), šolstvo se privatizira, dohodninska reforma je znižala davke bogatim in povečala davke nižjemu in srednjemu sloju, na novinarje se pritiska (za pluralizacijo medijskega prostora pa namenja denar organizacijam kot so RKC forum), od gospodarske rasti delavci nimajo nič, razen stranskega produkta-inflacije.......... bravo vlada! samo slepcu ni očitno, da je vlada izjemno uspešna!
nekateri posamezniki pa pač morajo vedno protestirati, ker so apriorno proti aktualni vladi in jo zgolj blatijo! ne se dat Janez, vse je pod kontrolo! ankete kažejo, da ti veliko ljudi še vedno verjame!
_________________
Lubadar, največji sovražnik cerkve na slovenskem! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
matjaz
pipika
Pridružen/-a: 10.09. 2007, 16:30
Prispevkov: 1064
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: Sreda 09 Apr 2008 17:24 Naslov sporočila: Re: Bolniki pred vrati kliničnega centra? |
|
|
| Dalmatinec je napisal/a: |
A ni zadnji čas da se ta klerofašistična banda spoka z oblasti |
Ta banda bi morala za svoja dejanja tudi kazensko in materialno odgovarjati.
_________________
Http://www.zrtve-cerkve.org
Smrt (klero)fašizmu, Svoboda narodu! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
set
pipika
Pridružen/-a: 20.08. 2007, 13:39
Prispevkov: 2474
|
| Objavljeno: Sreda 09 Apr 2008 20:53 Naslov sporočila: |
|
|
pa ne bojo. v tej državi že ne. ni nikogar, ki bi si jih upal poklicat.
_________________
Kdor je rojen, da se ponižno plazi, ne zna leteti.
(Pesem sokola, Gorki, Maksim, 1868-1936) |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Dalmatinec
pipika
Pridružen/-a: 22.09. 2007, 13:25
Prispevkov: 1017
|
| Objavljeno: Četrtek 10 Apr 2008 09:47 Naslov sporočila: |
|
|
Vse je na ljudeh. Narod ima moč spremeniti karkoli, je jajca je treba imet za kaj takega, če se tako izrazim. Kar poglejte si Francoze; za vsako še tako majhno stvar ki jim ni pogodu, gredo na ulice. Nedavno tega so proti odpuščanju svojih profesorjev šli na ulice celo dijaki in se spustili v kar resne obračune s policijo. Tako se kaže nezadovoljstvo, ne pa s pregovornim slovenskim upogibanjem hrbta!!!
_________________
fabrike radnicima
kapitaliste na vješala! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
set
pipika
Pridružen/-a: 20.08. 2007, 13:39
Prispevkov: 2474
|
| Objavljeno: Četrtek 10 Apr 2008 20:54 Naslov sporočila: |
|
|
lepo si povedal tisto o pregovornem.
to žal popolnoma drži. Slovenci se pizimo doma, za šankom ipd. ko pa je treba nekaj konkretnega narest, pa rep med noge.
če pa že ne spizd** v svoje luknje, pa stojijo in čakajo na nekoga da bo prvi. se nihče ne upa in noče izpostavit.
študenteraj pa itak očitno predobro živi, ker so zadnja leta zeloo tiho.
hmm, torej z revolucijo in spremembami pri nas ne bo nič. vsaj še nekaj časa ne.
_________________
Kdor je rojen, da se ponižno plazi, ne zna leteti.
(Pesem sokola, Gorki, Maksim, 1868-1936) |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Dalmatinec
pipika
Pridružen/-a: 22.09. 2007, 13:25
Prispevkov: 1017
|
| Objavljeno: Nedelja 13 Apr 2008 10:12 Naslov sporočila: |
|
|
| set je napisal/a: |
to žal popolnoma drži. Slovenci se pizimo doma, za šankom ipd. ko pa je treba nekaj konkretnega narest, pa rep med noge.
če pa že ne spizd** v svoje luknje, pa stojijo in čakajo na nekoga da bo prvi. se nihče ne upa in noče izpostavit.
študenteraj pa itak očitno predobro živi, ker so zadnja leta zeloo tiho.
hmm, torej z revolucijo in spremembami pri nas ne bo nič. vsaj še nekaj časa ne. |
Tako je!
_________________
fabrike radnicima
kapitaliste na vješala! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
General Tani
pipika
Pridružen/-a: 24.09. 2007, 15:11
Prispevkov: 573
|
| Objavljeno: Ponedeljek 14 Apr 2008 15:23 Naslov sporočila: |
|
|
Saj ne rabiš veliko ljudi, da narediš sranje. Kot pravi set, enostavno mora nekdo biti prvi. In na tem forumu nas je par takih, ki nam ni noben problem biti prvi 
_________________
 |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
set
pipika
Pridružen/-a: 20.08. 2007, 13:39
Prispevkov: 2474
|
| Objavljeno: Torek 15 Apr 2008 12:58 Naslov sporočila: |
|
|
hja, tle na forumu že ne. kako pa je v realnosti?
zanimiv članek iz današnje One:
| Citiram: |
Kdo bo počistil pijavke?
Tor 15.04.2008
V slovenskem zdravstvu je zavrelo. Nezadovoljstvo zdravnikov in zobozdravnikov je pripeljalo do upora. Povod zanj so nizke plače, nevzdržne razmere zaradi nesorazmerja med preobremenjenostjo, odgovornostjo in omejevanjem nagrajevanja strokovnega dela ter dejstvo, da je zdravnikov premalo. Slovenija je ena redkih držav, kjer delež v bruto domačem proizvodu, namenjen zdravstvu, pada in naj bi vse do leta 2013. Vendar, ali slovensko zdravstvo zares pesti zgolj pomanjkanje finančnih sredstev? Kakšno strategijo razvoja zdravstvene dejavnosti vodi država? Očitno nikakršne, saj že tri leta ni sprejela nacionalnega plana zdravstvenega varstva za naslednje petletno obdobje.
Zdravniki dolgo opozarjajo na neurejene razmere,« pravi Konrad Kuštrin, predsednik sindikata zdravnikov in zobozdravnikov. Dogajanje z zdravniškimi plačami se vleče od leta 1996, ko so zdravniki izrazili svoje nezadovoljstvo z najdaljšo stavko doslej. Kot je že večkrat dejal predsednik Fidesa, v zahtevah ne želijo drugega kot to, kar jim je že pripadalo: ustrezno razmerje med plačo zdravnika specialista in povprečno plačo, ki mora biti kot leta 2000, torej 1 proti 2,8.
NA ETIČNI POGON
»Vsak pričakuje plačilo za svoje delo. Naravno je, da kdor veliko dela, pričakuje več. Zakaj naj bi zdravniki delali na etični pogon? V trgovini tudi nihče ničesar ne dobi zastonj,« pravi dr. Renata Rajapakse, specialistka družinske medicine iz Službe za nujno medicinsko pomoč (SNMP). »Zdravniški poklic je drugačen od drugih. Ko prideš domov, ne končaš dela. Ne pozabiš bolnikov. In zaradi novih medicinskih dognanj se nenehno izobražuješ. Ne pomnim, kdaj sem nazadnje brala leposlovje.« Belo haljo nosi trinajst let. Priznava, da v sedanjih razmerah težko dela.
Težava je predvsem v pomanjkanju zdravnikov, na SNMP bi jih po njenih besedah potrebovali deset več, da bi delo potekalo nemoteno in kakovostno. »Zdravniki si želimo, da bi lahko za bolnike takoj storili vse, kar mislimo, da je treba, vendar enostavno ni možnosti. Denimo, v popoldanskem ali nočnem času je za ves Klinični center dežuren en radiolog, zato ga ne morem prositi, naj naredi ultrazvok pacientu, ki ni življenjsko ogrožen oziroma preiskave nujno ne potrebuje.«
Potreba po več zdravnikih na SNMP raste tudi zaradi čedalje več bolnikov, ki iščejo nujno pomoč. Renata Rajapakse pove, da nekateri zmotno domnevajo, da jim bodo na SNMP še isti dan opravili želene preiskave, na katere bi drugje čakali mesece. »Poleg tega se je prag za to, da gre pacient k zdravniku, zelo znižal.« Leta 1991 so obravnavali 27.658 bolnikov, lani kar 60 odstotkov več. To povzroča nezadovoljstvo na obeh straneh. Bolniki morajo včasih ure čakati v vrstah, v ordinaciji jih sprejme preobremenjen in utrujen zdravnik, ki povprečno naredi od 30 do 40 nadur na mesec.
POMANJKANJE ČLOVEŠKIH VIROV
Na Fidesu opozarjajo, da v Sloveniji primanjkuje 2000 zdravnikov. To jih obremenjuje, saj jih veliko dela krepko čez dvesto ur na mesec.
»Če bi upoštevali evropsko direktivo o delovnem času, za katero velja začasen odlog, in bi začeli delati po 40 ur, bi zdravnike morali razporediti v izmene, da bi zagotovili zdravstveno varstvo. Sistem bi zaškripal v dveh tednih,« meni Konrad Kuštrin.
»Splošni zdravnik ima za bolnika sedem minut časa, kar je katastrofa. Tudi delo v nekaterih bolnišnicah, zlasti v operacijskih traktih, včasih spominja na tekoči trak. Hitrost ni dobra za nikogar. Povpraševanje po zdravstvenih storitvah je tako veliko, da mnogi v prostem času delajo pri zasebnih delodajalcih in v drugih bolnišnicah.«
Konrad Kuštrin ne verjame, da naj bi se število zdravnikov v petih letih povečalo, saj kazalniki kažejo drugače.
ZDRŽATI BO TREBA
»Direktiva EU, ki je zmanjšala dopustne tedenske obremenitve zdravstvenih delavcev, je nedvomno povečala potrebo po teh kadrih. Tudi to je eden od razlogov za še eno medicinsko fakulteto, vendar je pomembne premike mogoče pričakovati šele čez šest do osem let. Edini realni vir je migracija, vendar je tudi ta omejena. Zdržati bo treba s tistim, kar imamo. Odgovor na vprašanje, ali je zdravstveni sistem sploh mogoče voditi, ne more biti drugačen kot da. Že doslej se je pokazalo, da lahko zdravstveni sistem z enakimi viri deluje učinkoviteje. Vse rezerve še zdaleč niso izkoriščene,« meni nekdanji minister za zdravje dr. Dušan Keber. Doda, da tistih, ki jih žene v svet, povečanje plač ne bo ustavilo, nekatere pa se lahko odvrne od namena z drugimi oblikami priznanja njihovemu delu ter z boljšo organizacijo in notranjimi odnosi, da bodo radi delali v svojih ustanovah.
ZDRAVNIKI – NAJMANJŠE ZLO
Prof. dr. Matija Tomšič, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za revmatologijo, je zdravnik 25 let. Pravi, da bo vztrajal, tudi če se delovne razmere ne bodo spremenile, vendar hkrati opozarja, da mlajša generacija ni več pripravljena zdraviti Slovencev v danih delovnih okvirih. »Bodoči zdravniki ne razmišljajo, da so doma v Sloveniji, doma so na svetu, in bodo seveda odhajali tja, kjer so delovne razmere in zaslužki boljši. Kaj pa bo s Slovenci? Kdo bo mene zdravil?« sprašuje. Tako se bo verjetno tudi število revmatologov, ki jih je po njegovih besedah od tri- do petkrat manj kot v razvitih državah, le še zmanjševalo.
Že zdaj se na KO za revmatologijo spopadajo s preobremenjenostjo zaposlenih, rešitev problema je v neprijetni izbiri: »Ko si pred dejstvom, da je na eni strani ogroženo delo z bolniki, na drugi je preutrujen zdravnik, izbereš manjše zlo,« pravi Tomšič. Manjše zlo so seveda preutrujeni zdravniki. Še to: ker jih primanjkuje, je čakalna vrsta na ambulantni pregled od deset do enajst mesecev, deset zdravnikov v ambulantah pregleda 13.500 bolnikov na leto, samoplačniško pa od 300 do 400.
Prav zaradi večje obremenjenosti slovenskih zdravnikov, ki jih je premalo, bi morale biti njihove plače višje. »Če jih je premalo, delo pa je opravljeno, jih je treba bolje nagraditi,« je prepričan Matija Tomšič.
KJE VZETI DENAR?
Osnovno zdravstvo je izredno pomembno, ker mora biti nenehno dostopno, vsak hip, in to je ključno. To seveda ni mogoče, če je premalo zdravnikov ali so tisti, kolikor jih je, preobremenjeni. Po mnenju Konrada Kuštrina bi povišanje plač poleg večjega zadovoljstva delujočih zdravnikov prineslo tudi druge pozitivne posledice. »S tem, ko zagovarjamo višje plače, boljše delovne razmere, manjšo obremenitev in več zdravnikov, hkrati jamčimo dobro delovanje javnega zdravstvenega sistema na dolgi rok.«
V povprečju naj bi zdravniki zahtevali približno trideset odstotkov višje plače. Vprašanje je, kolikšen dvig bi prenesel Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), da ne bi prizadel pravic zavarovanih oseb v obliki njihovega krčenja in tudi ne zavezancev za plačilo z njihovim povečanjem, in sicer ob dejstvu, da je Slovenija ena redkih držav, kjer delež v BDP, namenjen zdravstvu, pada in naj bi do konca leta 2013.
SE VLADA UMIKA?
»Država tako ali tako nima nikakršnega denarja in ga nikoli ni imela. Ves denar, s katerim razpolaga, je denar državljanov, dajejo ji ga, da bi z njim ravnala v njihovem interesu. Izognil se bom skušnjavi, da bi razpredal o tem, ali so za državljane oklepniki pomembnejši od čakalnih dob, ne morem pa mimo ugotovitve, da delež javnega denarja, ki ga porabljamo za zdravstvo, še nikoli ni bil tako nizek: od 6,4 odstotka BDP, kolikor je znašal v vseh letih mandata prejšnje vlade, je v mandatu te vlade nenehno padal in lani zdrknil kar na 5,85 odstotka. V vseh državah se s stopnjo razvoja ta delež povečuje. Celo v ZDA je delež javnih sredstev znatno večji. Očitno se je sedanja vlada odločila za postopen umik iz zdravstva,« pravi Dušan Keber.
Kakšni so verjetni izidi zdravstvenega upora? »Ne predlagam povečanja prispevka za zdravstveno zavarovanje, predlagam pa, da se plača tudi iz drugih dohodkov, za katere državljani plačujejo dohodnino: honorarjev, rent, dobička, najemnin itd. Izračuni kažejo, da bi tako povečali prilive ZZZS za 15 odstotkov. To ne pomeni, da bi ta denar morali preliti v plače zdravnikov. Zagovarjam, da se dogovorjeno razmerje ohranja, in če je pri zdravniških plačah v zadnjih letih padlo, je to treba popraviti. Ne verjamem pa, da jih je treba v povprečju povišati za 30 odstotkov. V isti sapi, ko zdravniki zahtevajo povišanje, trdijo, da jih je 2000 (več kot 30 odstotkov) premalo. Če bi v prihodnjih letih izpolnili obe zahtevi, bi se izrazito zmanjšale zdravstvene pravice državljanov ali pa bi bilo treba znatno povečati zdravstveni prispevek. Pomembna rezerva, ki jo vidim, je različna višina zdravniških plač (in ne le njihovih). Ne delajo vsi enako, tudi zato je treba uvesti selektivno nagrajevanje.«
REZERVE SO
Da glavna težava slovenskega zdravstva ni pomanjkanje denarja, ampak slabo gospodarjenje z njim in skoraj popolna odsotnost strateškega in realnega načrtovanja ter upravljanja zdravstvenega varstva na nacionalni ravni in na ravni izvajalcev storitev, opozarjajo na ZZZS.
»Država že tri leta ni sprejela nacionalnega plana zdravstvenega varstva za naslednje petletno obdobje, v katerem bi bilo treba opredeliti zlasti merila za oblikovanje in razvoj mreže javne zdravstvene službe glede na pričakovano epidemiološko sliko prebivalstva. Prav tako nimamo ustreznih normativov in standardov postopkov. Načrtno bi bilo treba zaposlovati zdravstvene delavce, vključno z načrtovanjem njihovega šolanja, podeljevati koncesije, dati zdravstvenim domovom novo vlogo v spremenjenih okoliščinah, določiti novo vsebino nekaterih bolnišničnih dejavnosti in postopno združevati ali opuščati tiste, kjer se potrebe prebivalstva zmanjšujejo. Upravljanje na ravni izvajalcev zdravstvenih storitev ne more biti dovolj kakovostno, ker menedžment niti nima ustreznih upravljavskih mehanizmov, uveljavljena je plačna uravnilovka, kakovosti in obsega opravljenega dela se ne spremlja dovolj itd. Zgolj v ilustracijo: ZZZS je za letos predlagal uvedbo merjenja poslovne učinkovitosti bolnišnic na podlagi objektivnih kazalnikov, ki bi jasno prikazali, koliko optimalno bolnišnice uporabljajo svoj kader, opremo in prostor. Razumevanja za ta predlog pri drugih partnerjih v zdravstvu ni bilo,« pojasni Damjan Kos, direktor sektorja za informiranje in odnose z javnostjo ZZZS.
VSAK PO SVOJE
Če pustimo ob strani zaplete pri gradnji Onkološkega inštituta in Pediatrične klinike, je revizija računskega sodišča o ravnanju z medicinsko opremo leta 2007 ugotovila, da poraba javnega denarja za njen nakup ni učinkovita. Je krivda v slabi povezavi ministrstva za zdravje z bolnišnicami, ki ne vodijo ustreznih evidenc? Legendarna primera sta slab nakup 38 operacijskih miz za 4,8 milijona evrov, ki ga je leta 2003 izvedel Klinični center, in 18 operacijskih miz za 1,4 milijona evrov leta 2005. Slabo gospodarjenje s sredstvi dobro ponazarja tudi nakup opreme za novi Onkološki inštitut. Namesto sedem aparatov za anestezijo za sedem operacijskih dvoran so jih kupili devetnajst. Po nepotrebnem je bilo zapravljenih 800.000 evrov.
DRUGAČNA ORGANIZACIJA
Da so finančne rezerve v zdravstvenem sistemu, v javnih naročilih, drugačnem plačevanju bolnišnic, boljši organizaciji in menedžmentu ter podobno, kar vse bi zmanjšalo obremenjenost zdravnikov, meni tudi Matija Tomšič. »Mislim, da je v sistemu denarja dovolj. Mi smo sposobni oskrbeti več bolnikov z enako številno ekipo in brez izgub, celo s presežki sredstev, ki bi jih lahko vlagali v razvoj, a sistem tega ne dopušča, ker je toliko pijavk, ki veselo in dobro živijo, zdravniki in sestre smo pravzaprav majhen strošek. Naš predlog je bil, naj bo UKC krovna organizacija z več finančno samostojnimi klinikami, bodisi zasebnimi bodisi javnimi, kajti potem je manjša verjetnost, da bi denar, namenjen posamičnemu oddelku, poniknil v črni luknji. Če imaš veliko ljudi in ogromno denarja, ni preglednosti.«
PLAČNIK IN IZVAJALEC
Bržkone se potemtakem ne bi zgodilo, kar se je, namreč da je ZZZS namenil izvajalcem zdravstvenih storitev za skrajševanje čakalnih dob od junija do decembra lani 15,6 milijona enkratnih dodatnih sredstev, vendar je bil program realiziran le v 86,2 odstotka. Ali pač?
»V javnem sistemu z omejeno količino denarja bodo vedno čakalne dobe, zato bodo bolniki vselej nezadovoljni, ker jih (upravičeno) ne bo zanimalo, ali je bilo pred nekaj leti slabše ali bolje. Moramo pa le biti pravični in priznati, da so se najbolj kritične čakalne dobe z izjemo ortopedskih operacij po letu 2000 bistveno skrajšale. Absorbcijska sposobnost sistema, da hitro uporabi nov denar za več storitev, je odvisna od veliko dejavnikov. Včasih zdravstvo dobi denar šele na sredini leta, včasih je ozko grlo kader, oprema ali prostor v operacijskih dvoranah. Če so ozka grla utemeljena, potem takim ustanovam nima smisla dajati dodatnega denarja. Razlog za nepopolno porabo dodatnega denarja ima torej skupni imenovalec: dodeljuje se, ne da bi plačnik zahteval dokazila, da je izvajalec sposoben povečati število storitev, ali pa ne nadzira sproti, ali je ustanova, ki je prejela denar, v resnici povečala produktivnost. Včasih sem imel vtis, da je ZZZS čisto zadovoljen, ker mu je ostal neporabljeni denar in je lahko krivdo valil na izvajalce, češ, saj ne zmorete porabiti denarja, ki vam ga dajemo. Odgovornost nosita oba: plačnik in izvajalec,« pravi Dušan Keber.
FENOMEN PLAZU
Lahko zdravniki z napovedanim protestom sploh kaj dosežejo? Minister za javno upravo je potrdil, da podpira glavne usmeritve sindikata, denimo diferenciacijo med delovnimi mesti, kjer bi zahtevnejši zdravniški poklici imeli višje plače, na ministrstvu za zdravje razmišljajo o možnosti uvajanja podjemnih pogodb, ki bi zdravnikom omogočale, da dodatno delo opravljajo v lastni ali drugi ustanovi. Bržkone pa pogajanja najbolj zavira fenomen plazu. »Mi smo državni uslužbenci in seveda bi dvig plač zdravnikom potegnil za sabo druge zahteve, denimo šolnikove. Nastal bi nekakšen plaz, ki bi ga ministrstvo za finance težko zajezilo. Morda je rešitev v javno-zasebnem partnerstvu,« meni Matija Tomšič.
Morda pa bodo pogajanja – vladna ponudba se je ustavila pri 14-odstotnem povišanju in petih dneh dopusta manj – prinesla plačni mir. A zagotovo se ne bo nehalo s prstom kazati na šibke točke v zdravstvu, na čedalje večji obseg privatizacije in delitev državljanov na tiste, ki so jim dostopne vse zdravstvene pravice, in tiste, ki so jim dostopne samo najnujnejše. Prav gotovo morebitna finančna povišica ne bo prinesla novih 2000 zdravnikov. Kaj s(m)o torej storili?
Pišeta: Klavdija Miko in Ana Štravs |
vir: delo.si/ona
_________________
Kdor je rojen, da se ponižno plazi, ne zna leteti.
(Pesem sokola, Gorki, Maksim, 1868-1936) |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
