|
PKC.si FORUMI
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Kdo je kriv za inflacijo? |
eksterni razlogi |
|
10% |
[ 2 ] |
trgovci |
|
15% |
[ 3 ] |
proizvajalci hrane |
|
5% |
[ 1 ] |
vlada |
|
68% |
[ 13 ] |
|
Skupaj glasov : 19 |
|
Avtor |
Sporočilo |
cr pipika
Pridružen/-a: 17.08. 2007, 22:25 Prispevkov: 3305
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
fancy pipika
Pridružen/-a: 18.12. 2007, 17:42 Prispevkov: 1126
|
Objavljeno: Nedelja 27 Jan 2008 16:41 Naslov sporočila: |
|
|
Vse štiri opcije so možne glasoval sem pač zazačetek verige _________________ Kdor ni ptica, naj ne seda na robove prepadov. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
cr pipika
Pridružen/-a: 17.08. 2007, 22:25 Prispevkov: 3305
|
Objavljeno: Nedelja 27 Jan 2008 16:42 Naslov sporočila: |
|
|
fancy je napisal/a: |
Vse štiri opcije so možne glasoval sem pač zazačetek verige |
začetek verige so pravzaprav kmetje.... _________________ ________________
Every single Jedi is now the enemy of the Republic. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
krjavelj pipika
Pridružen/-a: 06.09. 2007, 09:16 Prispevkov: 1337 Kraj: CELJE
|
Objavljeno: Nedelja 27 Jan 2008 16:57 Naslov sporočila: |
|
|
cr je napisal/a: |
fancy je napisal/a: |
Vse štiri opcije so možne glasoval sem pač zazačetek verige |
začetek verige so pravzaprav kmetje.... |
Jaz pa bolj sumim nekontrolirani sektor investicij _________________ RESNICA
"Reka resnice teče po prekopih zmot."
- Rabindranath Tagore |
|
Nazaj na vrh |
|
|
fancy pipika
Pridružen/-a: 18.12. 2007, 17:42 Prispevkov: 1126
|
Objavljeno: Nedelja 27 Jan 2008 17:01 Naslov sporočila: |
|
|
cr je napisal/a: |
fancy je napisal/a: |
Vse štiri opcije so možne glasoval sem pač zazačetek verige |
začetek verige so pravzaprav kmetje.... |
Res je v anketi so na začetku verige proizvajalci hrane - beri živilsko predelovalna industrija _________________ Kdor ni ptica, naj ne seda na robove prepadov. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
cr pipika
Pridružen/-a: 17.08. 2007, 22:25 Prispevkov: 3305
|
Objavljeno: Nedelja 27 Jan 2008 17:03 Naslov sporočila: |
|
|
krjavelj je napisal/a: |
cr je napisal/a: |
fancy je napisal/a: |
Vse štiri opcije so možne glasoval sem pač zazačetek verige |
začetek verige so pravzaprav kmetje.... |
Jaz pa bolj sumim nekontrolirani sektor investicij |
Nedvomno KRjavelj. Le te generirajo gospodarsko rast in tudi inflacijo.
Kakšna bi bila gospodarska rast če ne bi gradili avtocest?
MM press _________________ ________________
Every single Jedi is now the enemy of the Republic. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
krjavelj pipika
Pridružen/-a: 06.09. 2007, 09:16 Prispevkov: 1337 Kraj: CELJE
|
Objavljeno: Nedelja 27 Jan 2008 17:47 Naslov sporočila: |
|
|
cr je napisal/a: |
Nedvomno KRjavelj. Le te generirajo gospodarsko rast in tudi inflacijo.
Kakšna bi bila gospodarska rast če ne bi gradili avtocest?
MM press |
Ja maš načeloma prav. Samo pregreta gospodarska rast je škodljiva, čeprav poboljša nezaposlenost. Seveda je pametno graditi avtoceste, samo količina je pretirana pa tudi odcepi se gradijo za vsako naselje. _________________ RESNICA
"Reka resnice teče po prekopih zmot."
- Rabindranath Tagore |
|
Nazaj na vrh |
|
|
matiček mate pipika
Pridružen/-a: 17.08. 2007, 22:19 Prispevkov: 2397
|
Objavljeno: Nedelja 27 Jan 2008 17:58 Naslov sporočila: |
|
|
cr je napisal/a: |
Kakšna bi bila gospodarska rast če ne bi gradili avtocest?
MM press |
Vprašanje še vedno visi neodgovorjeno ... |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Katehet pipika
Pridružen/-a: 26.10. 2007, 18:06 Prispevkov: 364
|
Objavljeno: Nedelja 27 Jan 2008 19:27 Naslov sporočila: |
|
|
Čeprav bi bil pravilni odgovor na vprašanje ankete nova svetovna ureditev, ki ji pravimo globalizacija, sem vseeno glasoval, da so za visoke cene krivi v prvi vrsti slovenska vlada, ki bi lahko, če bi ostala v gospodarstvu na določenih segmentih, preprečila dviganje cen, ki drugače sledijo trendu svetovnih cen, kar pa nas Slovence dobesedno duši. Lahko bi se recimo preprečilo dviganje cen hrane in elektrike… Sploh pa nam ekonomisti nimajo pravice bluzit, da tak sistem ne bi vzdržal, ker ekonomisti niso strokovnjaki za gospodarska vprašanja, oni gledajo samo številke, gospodarstveniki pa točno vejo, kako stvari izgledajo realno in ne abstraktno, kakor si predstavljajo ekonomisti in ostali, ki palijo samo na denar. _________________ Nismo sejali nacionalnega sovraštva, sejali smo bratstvo in enotnost! tovariš Josip Broz Tito |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Dalmatinec pipika
Pridružen/-a: 22.09. 2007, 13:25 Prispevkov: 1017
|
Objavljeno: Nedelja 27 Jan 2008 20:19 Naslov sporočila: |
|
|
Jaz sem glasoval da vlada. In to zato, ker ima instrumente, s katerimi bi lahko inflacijo omejila ter bi morala delovati v dobro svojih državljanov, ki vse težje živijo. Ne naredi pa nič! _________________ fabrike radnicima
kapitaliste na vješala! |
|
Nazaj na vrh |
|
|
set pipika
Pridružen/-a: 20.08. 2007, 13:39 Prispevkov: 2474
|
Objavljeno: Nedelja 27 Jan 2008 20:39 Naslov sporočila: |
|
|
glede na to, da preiskava v zvezi s kartelizacijo določenih ponudnikov hrane,, energije in storitev, še vedno traja, sem glasovala, da trgovci. konec koncev je bilo slišati izgovarjanja v stilu ponudba-povpraševanje=cena.
in glede na to, da povišanja časovno pri različnih ponudnikih preveč sovpadajo (ne glede na stanje zalog), si o tem ne delam kakih utvar.
posredno pa je seveda kriva tudi vlada, ki niti ne poskuša nadzorovati in nekako obvladovati cene osnovnih živil.
copy-pastan članek v današnjem Nedelu:
Citiram: |
Čakanje v vrsti
Največje dobrodelne organizacije imajo po uvedbi evra vse več obiskovalcev. Na Karitas so našteli tisoč novih ogroženih družin in še tisoč samskih ljudi, ki živijo na pragu revščine, Rdeč križ pa je lani razdelil 20 ton hrane več kot leto poprej.
Ned 27.01.2008
V Sloveniji se število ljudi, ki živijo na robu preživetja, vztrajno povečuje. Odgovorni v državi obljubljajo spremembe in vlivajo upanje za boljši jutri, vrste pri humanitarnih organizacijah pa so iz dneva v dan daljše. Naši največji dobrodelni organizaciji opažata zlasti veliko rast povpraševanja po osnovnih dobrinah. »Pred leti so bili ljudje v stiski upravičeni do enega paketa na tri mesece, zdaj jih prejemajo že vsak mesec. Opažamo, da je vsako leto več pomoči potrebnih. Leta 2006 smo razdelili 150 ton hrane, lani pa skoraj 170 ton. Decembra se je število odjemalcev podvojilo. Prej je naš center v povprečju obiskalo sto uporabnikov na dan, decembra pa je za pomoč prosilo približno dvesto ljudi na dan. Strah nas je napovedanih dražitev osnovnih dobrin, saj se bojimo, da bomo center popolnoma izpraznili,« je uvodoma povedala Melita Ambrožič, strokovna sodelavka Rdečega križa Ljubljana.
V zadnjem desetletju je pod pragom tveganja revščine živelo od 12 do 14 odstotkov prebivalcev Slovenije. V slabšem položaju so gospodinjstva brez zaposlenih članov, enočlanska in enostarševska gospodinjstva, pari z najmanj tremi vzdrževanimi otroki in brezposelni. Po besedah Melite Ambrožič je zadnje čase vse večji pritisk upokojencev, ki se z nizkimi pokojninami ne morejo preživljati. Povečalo se je povpraševanje mamic samohranilk, ljudi brez urejenega statusa in dokumentov, pa tudi zaposlenih, ki prejemajo zelo nizke dohodke. »Vsem ne moremo pomagati, ker nimamo dovolj dobrin, da bi jih lahko razdelili. Določili smo merila, da res pomagamo tistim, ki nimajo denarja. Seveda včasih naredimo izjeme in prosilcem ponudimo enkratno pomoč s hrano in oblačili,« nadaljuje Ambrožičeva.
Za donacije se mora RK največkrat prijavljati na javne razpise mesta Ljubljana, s pomočjo katerih lahko nakupijo živila, jih pakirajo v vrečke in delijo svojim uporabnikom. Drugi vir so sredstva, ki jih pridobijo od FIHO (Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij). Z njimi razpolaga krovna organizacija Rdečega križa in jih v obliki paketov živil in higienskih pripomočkov razdeli med območna združenja. »Odvisni smo od tega, kar dobimo oziroma kar zberemo. Nikjer, v nobenem našem pravilniku nimamo pooblastila, da bi povečevali donacije, kljub temu da se dobrine stalno dražijo. Razdelimo pač tisto, s čimer razpolagamo. Poleti smo lahko ponujali samo koruzni zdrob, ker smo vse drugo že razdelili. V takšnem duhu želimo vzgajati tudi naše odjemalce. Ne morejo se zanašati, da bodo od naših paketov lahko živeli, saj imamo premalo živil za vse. Lahko jim ponudimo samo dodatek. Včasih se zgodi, da nas potem pokličejo, češ da jim nismo dali mleka ali olja, pa jim moramo pojasniti, da tega trenutno preprosto nimamo,« odgovarja Ambrožičeva.
Štirideset ton obleke
Po temeljiti predstavitvi zavoda s sogovornico odideva v skladišče. V vrsti stojijo ljudje in čakajo na svoj paket. Z diktafonom se približam starejši gospe: »Te reportaže so neumnost. Po televiziji pogosto vidim upokojence, kako kupujejo v Mercatorju, ki je najdražja trgovina. Če ima denar za Mercator, potem še lahko preživi. Upoštevati morate, da oni živijo sami, pa tudi otroci in vnuki jim lahko pomagajo. Jaz pa imam dva šoloobvezna otroka in prejemam nižje denarno nadomestilo kot oni. Ne zdi se mi primerno, da snemate ljudi, ko čakajo na pomoč. Nikoli ne veste, mogoče se boste v tej vrsti znašli tudi vi,« je vidno razburjena starejša prosilka.
Med sprehodom po skladišču mi razkažejo in predstavijo vsak njegov kotiček. Police polnijo rjuhe, robci iz blaga, spodnje perilo, čevlji za otroke in odrasle, na obešalnikih pa visijo ženske obleke, moški suknjiči in srajce, tudi jakne in hlače: »Lani smo prvič organizirali akcijo zbiranja oblačil. Z njo smo želeli opozoriti meščane, da lahko rabljena oblačila darujejo Rdečemu križu. Akcija je uspela, saj smo v tednu dni zbrali deset ton obleke. Takrat smo prilagodili tudi delovni čas našega centra in svoja vrata odprli vse delovne dni od jutra do večera in še ob sobotah. Računamo, da smo lani izmenjali že 40 ton obleke. Akcija je bila povod za sprotno zbiranje oblačil čez vse leto,« je povedala Ambrožičeva.
Nova pridobitev je tudi zabojnik za zbiranje oblačil, ki stoji pred vhodom v skladišče na Tržaški cesti. Postavili so ga predvsem iz praktičnih razlogov, saj tako privarčujejo nekaj denarja, ki bi ga sicer porabili za plačilo delavcev, ki bi obleko zbirali. »Med drugim smo ga postavili tudi zato, ker so ljudje vrečke odlagali kar pred skladiščem. Preden smo jih pobrali, so vrečke že razmetali, blago v njih pa prebrskali. Nered, ki je tako nastajal, smo z zabojnikom odpravili,« vneto pripoveduje Ambrožičeva in med razkazovanjem skladišča nadaljuje: »Kadar je razdelilni dan za oblačila, jih razporedimo po celem skladišču. Tako damo ljudem občutek, kot da so v trgovini in si obleke lahko izbirajo sami. Tukaj vse stehtamo in sortiramo (pokaže na veliko samostoječo tehtnico, op. p.), nekaj postavimo na police, drugo pa na obešalnike. Toda odjemalci velikokrat pozabijo, da nismo trgovina in da nimamo vseh velikosti, številk, modelov in barv.«
Vrnem se k vrsti, kjer zbrani čakajo na pomoč. Neznanec, ki ga ogovorim, žalostno razlaga svojo stisko: »Po paket prihajam že pol leta. Zaposlen sem bil 35 let in čez noč sem ostal brez dela. Pri mojih 55 letih imam zelo malo upanja, da bom dobil še kakšno službo. Prejemam 200 evrov socialne podpore, in ko poravnam vse obveznosti, mi za življenje ostane 50 evrov. Če ne bi imel otrok, ki mi priložnostno pomagajo, ne bi mogel preživeti. Živila, ki jih tukaj prejemam, ne zadostujejo za preživetje, vseeno pa pomagajo. Sram me je, če me kdo vidi v tej vrsti, ampak drugega mi ne preostane.«
Pri velikem zabojniku stoji ženska srednjih let in prebira igrače: »Sem prihajam že tri leta. Živim sama z dvema otrokoma in prejemam mizerno plačilo za svoje delo. Tile paketi niso dovolj, da preživimo mesec dni. Opažam, da se je število odjemalcev v primerjavi z lanskim letom zelo povečalo. Po pripovedovanju ljudi je za to krivo stalno draženje osnovnih dobrin in uvedba evra. Menim, da država, ki na veliko razprodaja svojo lastnino, za deprivilegirane ne poskrbi dovolj,« razlaga mamica, medtem pa v rokah stiska roza levčka.
Za petino več prosilcev
S takšnimi in podobnimi zgodbami pa se vsak dan soočajo tudi pri ljubljanski škofijski Karitas. Na podlagi anketnih vprašalnikov so letos našteli tisoč ogroženih družin in tisoč samskih prosilcev več kot preteklo leto. »Lani smo imeli večji obisk kot leto prej. Mislim, da se je po uvedbi evra zelo povečal. Včasih dobimo hrano, ki je tik pred pretekom roka uporabnosti. To so lahko kakšne paštete, jogurt, mleko, juhe itd. Pred leti smo je veliko zavrgli, zdaj pa ga skoraj ni, ki mu ta hrana ne bi prišla prav. Ker so osnovna živila tako draga, si sami takšnih dobrin ne morejo več privoščiti, sploh tisti z nizkimi dohodki,« je prijazno razlagala Alenka Petko, sodelavka škofijske Karitas v Ljubljani.
Podobno kot pri Rdečem križu tudi tukaj pridobijo sredstva s pomočjo fundacije FIHO, nekaj pa zberejo s posebnimi akcijami, v katerih s položnicami po slovenskih gospodinjstvih zbirajo prostovoljne prispevke. »Lani smo poleg poklonjene hrane razdelili za več kot 400 tisoč evrov hrane, ki smo jo kupili sami, dvakrat toliko pa smo namenili za pomoč pri plačilu položnic. Opažamo, da prihaja k nam vedno več ljudi, ki potrebujejo pomoč, množijo se tudi naročila iz župnijskih Karitas. Zagotovo se je povpraševanje povečalo za petino ali še več,« pove Petkova.
Tudi pri Karitas se je decembra lani podvojilo število obiskovalcev in v pričakovanju boljšega paketa so dolgo čakali v vrstah: »Pred prazniki je povpraševanje po dobrinah večje kot ponavadi, saj pričakujejo, da bodo dobili dodatek k paketu ali bogatejši paket. Veliko je tistih, ki prihajajo, dosti pa je tudi takšnih, ki nas obiščejo samo v decembrskem času. Letos so bili praznični paketi res bolj bogati. Pogosto nam kakšno podjetje podari priboljške k osnovnim živilom. Med podjetji pa je tudi nekaj donatorjev, ki se konec leta odločijo, da bodo pomagali kakšni družini in tako rešili njeno stisko. Mi poznamo stiske, oni pa darujejo denar,« je dodala Petkova.
V skladišču Karitas na Hudovernikovi ulici razen nekaj prostovoljcev, ki so razvrščali stvari, ni bilo nikogar. Na vprašanje, kje so odjemalci, mi je starejša prostovoljka zabrusila: »Kaj bi pa radi? Zakaj je to sploh potrebno, saj nihče ne bo želel odgovarjati. Ljudje, ki prihajajo sem, so v hudi stiski in ne verjamem, da bodo sproščeno razlagali svoje tragične zgodbe. Včasih imamo občutek, da se nas niti ne upajo poiskati, ponavadi pa se tudi negativno odzovejo, saj nihče ne želi javno priznati, da v njegovi denarnici ni evra. Najbolje bo, da odidete.«
Nika Djordjevič besedilo Igor Zaplatil fotografije
|
žalostno toda resnično.... _________________ Kdor je rojen, da se ponižno plazi, ne zna leteti.
(Pesem sokola, Gorki, Maksim, 1868-1936) |
|
Nazaj na vrh |
|
|
cr pipika
Pridružen/-a: 17.08. 2007, 22:25 Prispevkov: 3305
|
Objavljeno: Četrtek 14 Feb 2008 22:14 Naslov sporočila: |
|
|
set je napisal/a: |
ponudba-povpraševanje=cena. |
Set tale enačba ne drži. Ključna lastnost povpraševanja je, da je
padajoča funkcija prodajne cene. _________________ ________________
Every single Jedi is now the enemy of the Republic. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
matiček mate pipika
Pridružen/-a: 17.08. 2007, 22:19 Prispevkov: 2397
|
Objavljeno: Četrtek 14 Feb 2008 22:24 Naslov sporočila: |
|
|
Da povem enostavno. Na x osi imamo količino, na y ceno. Na grafu sta dve krivulji, povpraševanje (padajoče, torej višja je cena, manj je povpraševanja) in ponudba (naraščajoče, višja je cena, več je ponudbe). Konkretne razmere na trgu določajo točen potek obeh krivulj. Točka, kjer se sekata krivulji, določa ceno izdelka IN količino, ki se nahaja na trgu. Spremebe razmer spremenijo eno ali obe krivulji, s tem pa se presečišče (torej cena in količina) premakne.
Simpl k pasulj press |
|
Nazaj na vrh |
|
|
cr pipika
Pridružen/-a: 17.08. 2007, 22:25 Prispevkov: 3305
|
Objavljeno: Četrtek 14 Feb 2008 22:26 Naslov sporočila: |
|
|
matiček mate je napisal/a: |
Da povem enostavno. Na x osi imamo količino, na y ceno. Na grafu sta dve krivulji, povpraševanje (padajoče, torej višja je cena, manj je povpraševanja) in ponudba (naraščajoče, višja je cena, več je ponudbe). Konkretne razmere na trgu določajo točen potek obeh krivulj. Točka, kjer se sekata krivulji, določa ceno izdelka IN količino, ki se nahaja na trgu. Spremebe razmer spremenijo eno ali obe krivulji, s tem pa se presečišče (torej cena in količina) premakne.
Simpl k pasulj press |
[url]
http://forumipkc.mojforum.si/forumipkc-about406.html&highlight=[/url]
Dejansko se pa zadeve merijo z bolj ali manj sofisticiranimi ekonometričnimi modeli. Znan je naprimer Cobweb spider teorem. Ampak o tem ne bomo. _________________ ________________
Every single Jedi is now the enemy of the Republic. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
set pipika
Pridružen/-a: 20.08. 2007, 13:39 Prispevkov: 2474
|
Objavljeno: Petek 15 Feb 2008 14:27 Naslov sporočila: |
|
|
cr je napisal/a: |
set je napisal/a: |
ponudba-povpraševanje=cena. |
Set tale enačba ne drži. Ključna lastnost povpraševanja je, da je
padajoča funkcija prodajne cene. |
to ni enačba. una črtica je pomišljaj, ne pa minus.
in cena je odvisna od količine ponudbe glede na povpraševanje. _________________ Kdor je rojen, da se ponižno plazi, ne zna leteti.
(Pesem sokola, Gorki, Maksim, 1868-1936) |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Roman pipika
Pridružen/-a: 19.08. 2007, 18:44 Prispevkov: 667
|
Objavljeno: Petek 15 Feb 2008 14:30 Naslov sporočila: |
|
|
Katehet je napisal/a: |
Lahko bi se recimo preprečilo dviganje cen hrane in elektrike… |
Hočeš reči, da bi država lahko to naredila? Kako bi to ti naredil s firmami, ki niso v tvoji lasti?
Citiram: |
Sploh pa nam ekonomisti nimajo pravice bluzit, da tak sistem ne bi vzdržal, ker ekonomisti niso strokovnjaki za gospodarska vprašanja, oni gledajo samo številke, gospodarstveniki pa točno vejo, kako stvari izgledajo realno in ne abstraktno, kakor si predstavljajo ekonomisti in ostali, ki palijo samo na denar. |
Ekonomija je sinonim za gospodarstvo. Ali pa si hotel poudariti razliko med teoretiki in praktiki? In tudi tvoji gospodarstveniki palijo samo na denar. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
cr pipika
Pridružen/-a: 17.08. 2007, 22:25 Prispevkov: 3305
|
Objavljeno: Petek 15 Feb 2008 23:33 Naslov sporočila: |
|
|
set je napisal/a: |
cr je napisal/a: |
set je napisal/a: |
ponudba-povpraševanje=cena. |
Set tale enačba ne drži. Ključna lastnost povpraševanja je, da je
padajoča funkcija prodajne cene. |
to ni enačba. una črtica je pomišljaj, ne pa minus.
in cena je odvisna od količine ponudbe glede na povpraševanje. |
Set, glede na to, da imaš enačaj je tole enačba. Za povpraševanje modelisti npr. radi uporabljajo AIDS in druge podobne kunštne modele, v katere ne bi zahajal, ker se na njih ne spoznam dovolj. _________________ ________________
Every single Jedi is now the enemy of the Republic. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
rokosivredi pšanc
Pridružen/-a: 23.01. 2008, 01:38 Prispevkov: 116 Kraj: Šajerska
|
Objavljeno: Sobota 16 Feb 2008 04:54 Naslov sporočila: |
|
|
Inflacija - spominja me na par miljonov, ki sem jih včasih naštel za kruh. Je naraven pojav družbe v kateri živimo. Se bojda pojavlja vsakih sedem let, vendar smo pa vse pozajebali z vojno. Torej. No war - no inflation.
Seveda zvenim kot stari hipi, vendar to je to. Make love no war.
Mogoče pa bodo naši otroci to... OI OI
http://www.youtube.com/watch?v=lwGoqBsJ1SM&feature=related _________________ - Ultimative weapon of a*s destruction - |
|
Nazaj na vrh |
|
|
lzs pipika
Pridružen/-a: 26.12. 2007, 01:44 Prispevkov: 386 Kraj: prim.
|
Objavljeno: Četrtek 21 Feb 2008 00:31 Naslov sporočila: |
|
|
Tud gradbeni materjal se bo pudražu. Kr za 30%. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Gregi nadpiščanec
Pridružen/-a: 06.09. 2007, 12:25 Prispevkov: 209
|
Objavljeno: Četrtek 21 Feb 2008 09:53 Naslov sporočila: |
|
|
rokosivredi je napisal/a: |
Inflacija - spominja me na par miljonov, ki sem jih včasih naštel za kruh. Je naraven pojav družbe v kateri živimo. |
Inflacija je ekonomski pojav in z naravo nima veliko skupnega.
rokosivredi je napisal/a: |
Se bojda pojavlja vsakih sedem let, |
Inflacija je trajaen in trajajoč pojav, mogoče pojav ni prava beseda, prej proces...
rokosivredi je napisal/a: |
vendar smo pa vse pozajebali z vojno. Torej. No war - no inflation. |
Vojna seveda vpliva na stopnjo inflacije, a gre takrat za izredna, neobičajna fiskalna in ekonomska gibanja. _________________
|
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|