 |
PKC.si FORUMI
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Avtor |
Sporočilo |
Romana
pipika
Pridružen/-a: 19.08. 2007, 15:48
Prispevkov: 1076
|
 Objavljeno: Četrtek 20 Mar 2008 12:17 Naslov sporočila: Bodimo različni in izzivalni |
 |
|
Bodimo različni in izzivalni
16.3.2008
Ljudje, ki zanikajo obstoj katerega koli božanstva, so v zgodovini vedno bili in bodo, tudi v družbah, kjer je večina verovala v duhovni svet in v nadnaravne sile. V antičnem grškem in rimskem svetu je ljudstvo častilo z večjo ali manjšo gorečnostjo vrsto bogov in polbogov, neverni pa so sledili mislecu Epikurju (341–270 pr. Kr.), ki v življenju ni videl drugega smisla kakor predajanje užitkom brez sleherne omejitve. Ni sicer zanikal možnosti, da bogovi obstajajo, a ker teh človek ne zanima, naj bi bilo vprašanje o njihovem obstoju brezpredmetno. Značilnost teh ateistov starega poganskega sveta je bila, da so živeli v skladu s svojim prepričanjem, a da tega niso vsiljevali drugim. To je bil sicer skrajno individualističen način življenja, a ljudi takega mišljenja je vendarle povezovala neka filozofija, skupen pogled na svet, ki so ga širili bolj z zgledom in spisi kakor na kak bolj naporen, agresiven način.
Z nastopom krščanstva so se pričeli ostriti filozofski in teološki spori o resnici, zaradi katerih je ateizem stopil za nekaj časa v ozadje. Posamezni ateisti, ki jih nikoli ni manjkalo, dolgo niso imeli vidnega vpliva v evropskem, krščanskem svetu, ki so ga tedaj bolj kot ti skrbeli razni heretiki in razkolniki. Značilnost teh pa je bila prej verska gorečnost in nestrpnost kot stara poganska brezbrižnost. Prav to nestrpno zavzetost pa so privzeli od vernikov in heretikov v novem veku ateisti. Do Boga niso bili brezbrižni kot nekdanji epikurejci, marveč so ga sovražili kot nevidnega nasprotnika lastne svobode. Ker pa je težko gojiti sovraštvo do Bitja, ki je nevidno, so ga izražali moderni brezbožci z nasilno nestrpnostjo do ljudi, ki so verovali vanj. Nastopil je čas borbenega ateizma.
Vera v neomejeno svobodo in silo razuma
Od osemnajstega pa do konca dvajsetega stoletja se je širil po svetu ateizem, ki je hotel iztrebiti vero in z njo pojem Boga iz vsega osebnega in javnega življenja. Sprva je hotel izvesti to nalogo s pomočjo nove vere v neomejeno svobodo in silo razuma, ki jo je širil z veliko zavzetostjo najprej na kulturnem področju, zadnjih sto let pa s surovo, politično in vojaško silo teoretičnega materializma, ki je celo verski pojem nebeškega »raja« spremenil v materialno utvaro. Ko je posejal svet z goro trpljenja in milijoni žrtev, se je ateizem te vrste ob koncu stoletja izčrpal. S tem pa ga ni bilo konec. Prelevil se je, prešel v novo fazo in se spet približal prvotni obliki.
Če so nekdanji učenci Epikurja dopuščali možnost, da obstaja neko božanstvo, ki pa se za človeka ne zmeni, se njihovi sodobni nasledniki preprosto ne zmenijo zanj. Za razliko od svojih prednikov zadnjih stoletij tudi ne iščejo teoretičnih in filozofskih razlogov za svoj ateizem. Vsaka teorija, pa čeprav zmotna, predpostavlja namreč neko iskanje resnice. Sodobnih ateistov pa resnica ne zanima in jo zato prezirajo ter že vnaprej zanikajo njeno veljavo. Izrazi, kot so »moja resnica«, »tvoja resnica«, »več resnic«, širijo prepričanje, da je resnic brez števila in da potemtakem resnice ni, če pa je, ni dosti vredna. Tudi svoboda temelji le na propagiranju neomejene svobodnosti, ki sicer ni za vse enaka, a dopušča vsakemu, da si izbere zanjo lastne razloge ter si ustvarja lastni svet moralnih vrednot. Te se kaj lahko spremenijo v protivrednote, kar pa je seveda spet vprašanje osebnih mnenj, zato je popolnoma relativno. Sodobni ateizem se je vsaj na videz odpovedal doktrini in teoriji ter postaja vsakdanja praksa čistega relativizma. S tem pa je postal svet znova poganski v najbolj dekadentnem pomenu besede.
Čas brez resnice, brez spomina in brez upanja
V tem svetu živimo in bo živela verjetno tudi generacija, ki prihaja za nami. Vanj smo postavljeni in poklicani kot kristjani. Doba, ko so kristjane preganjali, je bila kljub vsemu še vedno krščanska. Preganjani, mučeni, likvidirani kristjan je bil še vedno protagonist, ki je hote ali nehote zaznamoval svoj čas. Glas Cerkve je bil prepoznaven prav zato, ker je bil drugačen od ukazanega enoumja in ker so ga nosilci oblasti poskušali utišati. Naenkrat pa smo se znašli sredi porabniškega hrupa množic, kjer govorijo vsi in nihče ne posluša. To je čas brez resnice, brez spomina in brez upanja, brez občutka za čas in trascendenco, kjer se vse pričenja in končuje v občutku trenutka. Kjer pa ni najti smisla in kjer ni mesta za resnico, tam tudi ni spoštovanja. Brez tega pa začne hirati celo družbena zgradba, zgrajena na demokraciji, pa tudi vzgojna struktura s svojimi odnosi. Če se resnice ne spoštuje, postaja mnenje drugega pomembno le toliko, kolikor je glasno. Krik množice preglasi moč argumenta in odpira pot anarhiji, v kateri posameznik s svojim šibkim glasom izgubi vrednost in spoštovanje bližnjih. S tem pa se izgublja tudi pravo učiteljstvo. Z razvrednotenjem resnice, s prevladanjem števila nad kvaliteto je konec avtoritete in družbena vloga tako učitelja kakor učenca postane nejasna. Oba sta v nevarnosti, da izgubita identiteto, s tem pa tudi spoštovanje do drugega in do sebe.
Verjetno več kot tisoč let ni bilo takega časa. To pa pomeni, da se kristjani ne moremo zgledovati po poznanih modelih, marveč moramo za življenje v novih razmerah poiskati globoke temelje oz. korenine krščanstva. Brez pomena je prepričevati ljudi, ki ne verujejo v Jezusa Odrešenika, naj živijo po pravilih krščanske morale. Pritožujemo se, da postajajo državni zakoni vedno bolj nasprotni krščanski morali, da se rušijo okrog nas stebri stoletnega krščanskega družbenega reda, pa nas stane priznati, da mnogi krščeni sodobniki svoje vere ne poznajo in da smo kristjani postali skoraj čez noč manjšina, katere družbena teža še vedno kopni pod pritiskom poganskega relativizma.
Danes vidi svet v Cerkvi le še zunanjo strukturo in večkrat ne ravno vzorno birokracijo družbe, katere duhovnost je zanj nevidna. Malokdo napada vero, o kateri ve malo ali nič, moti jih le Cerkev kot ustanova, ki je sredi njihovega sveta, a ne spada vanj, ki govori o rečeh, v katerih ne vidijo smisla, in o vrednotah, ki jih ne cenijo. Kristjani govorimo tem novim, pokrščanskim poganom v jeziku, ki je bil primeren morda celo v pogovoru z borbenimi ateisti, ki pa je postal po obdobju ene same generacije večini že nerazumljiv.
Globalizacija – priložnost za krščanstvo
Svet je postal v času sodobne globalizacije zelo podoben onemu, ki je v času rimskega imperija na področju evropskega Sredozemlja skozi nekaj stoletij doživljal podobno globalnost. To je bil čas, ko se je iz majhnega jedra dvanajstih Galilejcev s pomočjo Svetega Duha pričela širiti Cerkev po vsem poznanem svetu. V tej dobi lahko najdemo model za poživitev in rast vere v nas samih pa tudi v svetu, ki nas obdaja. To je model, ki lahko znova privede do pokristjanjenja sveta. Meje se izgubljajo pod pritiski trgovine in tehnologije ter s tem nehote ustvarjajo novo priložnost tudi za neomejeno širjenje krščanstva v svetu, ki je poganski, prav kot tisti, v katerem si je utirala pot prva Cerkev.
Zakaj se je takrat širilo krščanstvo z nezadržno silo? Gotovo s pomočjo Svetega Duha, pa tudi, ker so kristjani resnično živeli iz vere in so bili poganom zgled. Bili so različni, družila jih je krščanska ljubezen in plemenitila krepost. Cerkev je črpala moč iz božje milosti in iz svetosti svojih članov, iz družin, ki so bile Cerkev v malem. To tiho sporočilo krščanstva, ki ga je izžarevala prva Cerkev, je zbudilo pozornost ljudi, posvetilo je v temo in v praznino poganov.
Apostoli so širili božji nauk majhnim skupnostim, ki so živele sredi sveta, pa so zavestno hotele biti drugačne od njega. Razlikovati se od poganskega sveta, ki nas obdaja s kulturnimi, gospodarskimi in političnimi nevidnimi vezmi, pa ni lahka naloga. Pomeni gojiti v sebi in zunaj sebe krepost ter z božjo pomočjo težiti k svetosti. Vse kaže, da bomo kristjani kot manjšina v poganskem svetu morali znova stopiti na to zahtevno pot, ki pa, z razliko od širokih cest sveta, vodi do cilja.
MARKO KREMŽAR
iz Duhovnega življenja
št.3, 2008 |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
matiček mate
pipika
Pridružen/-a: 17.08. 2007, 22:19
Prispevkov: 2397
|
| Objavljeno: Četrtek 20 Mar 2008 12:59 Naslov sporočila: |
|
|
| Za kozlat. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
pixie
pipika
Pridružen/-a: 17.08. 2007, 22:23
Prispevkov: 3148
Kraj: nekje
|
| Objavljeno: Četrtek 20 Mar 2008 13:04 Naslov sporočila: |
|
|
aha  
_________________
Pixie is composed of Matter + Anti-Matter + It Doesn't Matter.
 |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
fancy
pipika
Pridružen/-a: 18.12. 2007, 17:42
Prispevkov: 1126
|
| Objavljeno: Četrtek 20 Mar 2008 13:17 Naslov sporočila: |
|
|
Nisem se našel v tem članku  
_________________
Kdor ni ptica, naj ne seda na robove prepadov. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
kalija
pipika
Pridružen/-a: 31.08. 2007, 13:48
Prispevkov: 1262
Kraj: gnezdišče
|
| Objavljeno: Četrtek 20 Mar 2008 13:25 Naslov sporočila: Re: Bodimo različni in izzivalni |
|
|
| Citiram: |
| Zakaj se je takrat širilo krščanstvo z nezadržno silo? Gotovo s pomočjo Svetega Duha, pa tudi, ker so kristjani resnično živeli iz vere in so bili poganom zgled. Bili so različni, družila jih je krščanska ljubezen in plemenitila krepost. |
V celotnem članku je edino omembe vredno v redu in pozitivno besedilo tole. Pa še to je veljalo samo za prve tri stoletja po Kristusu. Odgovor pa je, ker je bilo preganjano.
| Citiram: |
| Posamezni ateisti, ki jih nikoli ni manjkalo, dolgo niso imeli vidnega vpliva v evropskem, krščanskem svetu, ki so ga tedaj bolj kot ti skrbeli razni heretiki in razkolniki. Značilnost teh pa je bila prej verska gorečnost in nestrpnost kot stara poganska brezbrižnost. Prav to nestrpno zavzetost pa so privzeli od vernikov in heretikov v novem veku ateisti. |
No, tole je pa res za kozlat. Ateisti so torej od heretikov prevzeli nestrpnost.
Pa ravno med versko gorečnostjo srednjega veka je najbolj prevladovalo praznoverje. Kaj je to krščanstvo (v polnem pomenu besede) se ni vedelo. Biblije se ni bralo. Tistih nekaj na roko prepisanih Biblij, ki so bile skrbno zaklenjene in zaprašene v samostanih, se ni bralo, še manj pa upoštevalo. Ljudem so se pripovedovale pravljice pomešane s poganskimi verovanji, ki nimajo s krščanstvom nobene veze. Ljudje niso imeli možnosti spoznati krščanstvo iz Svetega pisma, ker niso bili pismeni in so slepo verjeli tistim, ki jim je bilo le za dobiček in prevlado.
Heretike, ki so začeli prepisovati Sveto Pismo, ga nositi med ljudi in jim ga brati ali pa so se ga celo naučili na pamet in hodili okrog in ga recitirali, se je lovilo in preganjalo. Njihove prepise se je zažigalo. In to je bil "evropski krščanski svet", ki mu je prevladovalo praznoverje. Heretiki so bili nestrpneži.  |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
jakačan
dr. pipika
Pridružen/-a: 19.08. 2007, 12:28
Prispevkov: 3237
|
| Objavljeno: Četrtek 20 Mar 2008 13:36 Naslov sporočila: Re: Bodimo različni in izzivalni |
|
|
Moje skromno mnenje in razmišljanje. Vaš Jakačan, dr. pipika
| Citiram: |
| Značilnost teh ateistov starega poganskega sveta je bila, da so živeli v skladu s svojim prepričanjem, a da tega niso vsiljevali drugim. |
Tako kot to počnejo, verniki, je verjetno želel dodati.
| Citiram: |
| To je bil sicer skrajno individualističen način življenja, a ljudi takega mišljenja je vendarle povezovala neka filozofija, skupen pogled na svet, ki so ga širili bolj z zgledom in spisi kakor na kak bolj naporen, agresiven način. |
Trditev obvisi v zraku. Ne pokaže te napornosti, niti agresije pa vendar o njiju govori.
| Citiram: |
| Z nastopom krščanstva so se pričeli ostriti filozofski in teološki spori o resnici, zaradi katerih je ateizem stopil za nekaj časa v ozadje. Posamezni ateisti, ki jih nikoli ni manjkalo, dolgo niso imeli vidnega vpliva v evropskem, krščanskem svetu |
Morda zato, ker je sveta katoliška Cerkev vse pobila, eliminirala, marginalizirala, jih označila za hudičeve poslance in pobila?!
| Citiram: |
| , ki so ga tedaj bolj kot ti skrbeli razni heretiki in razkolniki. Značilnost teh pa je bila prej verska gorečnost in nestrpnost kot stara poganska brezbrižnost. Prav to nestrpno zavzetost pa so privzeli od vernikov in heretikov v novem veku ateisti. |
Zelo zanimivo stališče. Ateisti moderne dobe naj bi prevzeli "versko gorečnost in nestrpnost" od heretikov in razkolnikov? Heretiki torej, ki ji je Cerkev veselo zažigala, mučila in pobijala, so bili nestrpneži? In to lastnost so prevzeli ateisti, ki jih tisti čas še nikjer ni bilo.
| Citiram: |
| Do Boga niso bili brezbrižni kot nekdanji epikurejci, marveč so ga sovražili kot nevidnega nasprotnika lastne svobode. Ker pa je težko gojiti sovraštvo do Bitja, ki je nevidno, so ga izražali moderni brezbožci z nasilno nestrpnostjo do ljudi, ki so verovali vanj. Nastopil je čas borbenega ateizma. |
O borbenem krščanstvu, invizicijskemu nasilju, križarskih vojnah, nasilnem pokristjanjevanje SEVEDA NITI BESEDE. In prav tako ne o zlorabah s strani Cerkve in krščanstva vsa tista stoletja pred nastopom teh "borbenih ateistov"!!
| Citiram: |
| Od osemnajstega pa do konca dvajsetega stoletja se je širil po svetu ateizem, ki je hotel iztrebiti vero in z njo pojem Boga iz vsega osebnega in javnega življenja. Sprva je hotel izvesti to nalogo s pomočjo nove vere v neomejeno svobodo in silo razuma, ki jo je širil z veliko zavzetostjo najprej na kulturnem področju, zadnjih sto let pa s surovo, politično in vojaško silo teoretičnega materializma, ki je celo verski pojem nebeškega »raja« spremenil v materialno utvaro. |
Družinin pisunček bi lahko vsaj kakšno knjigo prebral in se informiral, preden se spušča v materijo, ki je evidentno ne pozna dovolj dobro.
| Citiram: |
| Ko je posejal svet z goro trpljenja in milijoni žrtev, se je ateizem te vrste ob koncu stoletja izčrpal. S tem pa ga ni bilo konec. Prelevil se je, prešel v novo fazo in se spet približal prvotni obliki. |
O raznih fašizmih, ki so se neposredno navezovali na vero in Boga in Cerkev pa seveda niti besede. Ateizem se je očitno kar tako zaradi lepšega šel malo bojevat po svetu. Pred njim ni bilo nobenih krivic, nobenih težav, vsi so živeli srečno in polno življenje ...
| Citiram: |
| Če so nekdanji učenci Epikurja dopuščali možnost, da obstaja neko božanstvo, ki pa se za človeka ne zmeni, se njihovi sodobni nasledniki preprosto ne zmenijo zanj. Za razliko od svojih prednikov zadnjih stoletij tudi ne iščejo teoretičnih in filozofskih razlogov za svoj ateizem. |
Če obstaja teoretiziranje ateizma, ni ok. Če ne obstaja, spet ni prav. Verjetno je res najbolje, da vsi postanemo teisti. Že zavoljo avtorja, da ne bo več pisaril takih neumnosti.
| Citiram: |
| Vsaka teorija, pa čeprav zmotna, predpostavlja namreč neko iskanje resnice. |
Za razliko od kristjanov, ki jim resnice ni potrebno iskati. Našli so jo, kompletno zapakirano v sveti bukvici, imenovani Božja Beseda ....
| Citiram: |
| Sodobnih ateistov pa resnica ne zanima in jo zato prezirajo ter že vnaprej zanikajo njeno veljavo. |
Gnilo posploševanje. Niti ene knjige ne omeni, kejr se avtorji prav poglobljeno ukvarjajo s teoretiziranjem ateizma. Avtor raje operira s posplošitvami in argumentacijami vaških veselic.
| Citiram: |
| Izrazi, kot so »moja resnica«, »tvoja resnica«, »več resnic«, širijo prepričanje, da je resnic brez števila in da potemtakem resnice ni, če pa je, ni dosti vredna. Tudi svoboda temelji le na propagiranju neomejene svobodnosti, ki sicer ni za vse enaka, a dopušča vsakemu, da si izbere zanjo lastne razloge ter si ustvarja lastni svet moralnih vrednot. Te se kaj lahko spremenijo v protivrednote, kar pa je seveda spet vprašanje osebnih mnenj, zato je popolnoma relativno. |
Kakšna nekonsistentna in vsebinsko izmaličena klobasa. Verjetno niti avtor dobro ne razume, kaj bi rad povedal.
| Citiram: |
| Sodobni ateizem se je vsaj na videz odpovedal doktrini in teoriji ter postaja vsakdanja praksa čistega relativizma. S tem pa je postal svet znova poganski v najbolj dekadentnem pomenu besede. |
Kakšna navzgravžna aroganca in pokroviteljstvo.
| Citiram: |
| Čas brez resnice, brez spomina in brez upanja. |
Obratno. To je čas priložnosti za nove resnice, za alternativne spomine, za veliko upanja. Sam sem deklariran ateist (zaradi takih pezdetekov še toliko bolj), pa zasledujem resnico, imam spomin in imam upanje. Avtorjeva teorija se takoj podre kot hiša iz kart... Ker ne delim njegove ideologije, mi avtor oporeka upanje, oporeka mi spomin in oporeka mi iskanje resnice. Avtor posplošuje in žali vse, ki upajo biti drugačni od načičkanega vatikanskega hegemona.
| Citiram: |
V tem svetu živimo in bo živela verjetno tudi generacija, ki prihaja za nami. Vanj smo postavljeni in poklicani kot kristjani. Doba, ko so kristjane preganjali, je bila kljub vsemu še vedno krščanska.
Preganjani, mučeni, likvidirani kristjan je bil še vedno protagonist, ki je hote ali nehote zaznamoval svoj čas. Glas Cerkve je bil prepoznaven prav zato, ker je bil drugačen od ukazanega enoumja in ker so ga nosilci oblasti poskušali utišati. Naenkrat pa smo se znašli sredi porabniškega hrupa množic, kjer govorijo vsi in nihče ne posluša. |
In potem svizec zavije čokolado in avtor malo pomeša komunizem s kapitalizmom, vsem pa se na debelo posuje z mučeništvom krščanstva. Odlično izhodišče za nove križarske pohode.
| Citiram: |
| To je čas brez resnice, brez spomina in brez upanja, |
Ja, si že povedal. Smo pokazali na primeru, da ne drži, kar praviš.
| Citiram: |
| brez občutka za čas in trascendenco, kjer se vse pričenja in končuje v občutku trenutka. |
Verjetno je najbolje, da si avtor priskrbi dobro pištolo, mi jo nastavi na čelo in ni vrag, da bom dobil občutek za (krščanski) čas in (krščansko) transcendenco. V trenutku.
| Citiram: |
| Kjer pa ni najti smisla in kjer ni mesta za resnico, tam tudi ni spoštovanja. |
Prevod: Kdor ne zasleduje krščanski (katoliški?) smisel in sledi krščanski (katoliški?) resnici, ne zmore spoštovati. In obratno, seveda.
| Citiram: |
| Brez tega pa začne hirati celo družbena zgradba, zgrajena na demokraciji, pa tudi vzgojna struktura s svojimi odnosi. Če se resnice ne spoštuje, postaja mnenje drugega pomembno le toliko, kolikor je glasno. |
Glej ga, junaka. Resnico seveda posedujejo le oni sami in glede na to, kako zelo, zelo so glasni, mora biti njihovo mnenje močno pomembno.
| Citiram: |
| Krik množice preglasi moč argumenta in odpira pot anarhiji, v kateri posameznik s svojim šibkim glasom izgubi vrednost in spoštovanje bližnjih. |
Blebet. Katere množice? Katoliške, ki vpije in bruha in kruli od sovraštva do vseh drugače mislečih, drugače verujočih, drugače razmišljujočih? Kakšni anarhiji? Saj vendar veljajo zakoni. Resda niso prepisani iz Katekizma katoliške Cerkve, pa vendar!
| Citiram: |
| S tem pa se izgublja tudi pravo učiteljstvo. |
Vaše učiteljstvo? Tisto, ki je vsepovprek lajalo po grešnikih, heretikih, čarovnicah, drugače verujočih? Ma v kurac s takim učiteljstvom. V kurac s sovraštvom, ki ga v preoblekci božje ljubezni preprodajate in vsiljujete vaškim množicam, ko jih nebogljene iniciirate v vaše perverzne igre trpljenja, mučenja, krvavenja in bogatenja!
| Citiram: |
| Z razvrednotenjem resnice, s prevladanjem števila nad kvaliteto je konec avtoritete in družbena vloga tako učitelja kakor učenca postane nejasna. Oba sta v nevarnosti, da izgubita identiteto, s tem pa tudi spoštovanje do drugega in do sebe. |
DA. Konec je (katoliške) avtoritete. Za vedno. Spregledani ste. In vse več nas je tistih, ki zmoremo gledati tudi brez vaših očal. Za to bogu hvala in vsem angelom in svetnikom.
| Citiram: |
| Verjetno več kot tisoč let ni bilo takega časa. |
Seveda ga ni bilo. V času katoliškega ideološkega hegemonizma ni bilo spoštovanja človekovih pravic, ni bilo enakopravnosti žensk (po vaši krivdi je še vedno ni takšne, kot bi morala biti). Bil pa je tisti vaš čas obdobje intelektualne mrtvosti, ubijanja znanosti, dobesednih in simbolnih umorov.
| Citiram: |
| To pa pomeni, da se kristjani ne moremo zgledovati po poznanih modelih, marveč moramo za življenje v novih razmerah poiskati globoke temelje oz. korenine krščanstva. |
V stari zavezi morda, kjer je po Zakonu Črke Bog pobijal, kaznoval? Ali morda v tistih temeljih, kjer so vaši ideološki vzorniki nasilno pokristjanjevali, si izmišljevali, kaj vključiti v SP, da bo bolj ustrezalo oblastniškim ambicijam katoliških vladarjev in korumpiranim, skurbanim papežem?
Če namreč avtor govori o izvoru, ki je nauk Jezusa Kristusa, potem mu ostane le še delete celotnega pisunskega besedila oz. umotvora, ki ga na sedmi strani prodaja Družina!!
| Citiram: |
| Brez pomena je prepričevati ljudi, ki ne verujejo v Jezusa Odrešenika, naj živijo po pravilih krščanske morale. |
Drži. Res je čas, da nehate!
| Citiram: |
| Pritožujemo se, da postajajo državni zakoni vedno bolj nasprotni krščanski morali, da se rušijo okrog nas stebri stoletnega krščanskega družbenega reda, pa nas stane priznati, da mnogi krščeni sodobniki svoje vere ne poznajo in da smo kristjani postali skoraj čez noč manjšina, katere družbena teža še vedno kopni pod pritiskom poganskega relativizma. |
Ali res? Da ni mogoče krivo nebrzdano bogatenje, greh, ki je imanentna okoliščina "svetega sedeže", hinavščina, sejanje razdora in sovraštva do vseh drugih in drugačnih?
Ne, verjetno je najbolj okriviti poganske ateiste, svoje napake pa čim hitreje in kar najbolj učinkovito pomesti pod preprogo. Enako kot tiste pedofilske župnike, ki so jih premeščali od župnije do župnije, da so še naprej zlorabljali otroke. Saj, morda so si pa tisti otroci zaslužili, gotovo bi odrasli v poganske ateiste, hudički mali!!
| Citiram: |
| Danes vidi svet v Cerkvi le še zunanjo strukturo in večkrat ne ravno vzorno birokracijo družbe, katere duhovnost je zanj nevidna. |
Morda nevidna, ker jo je tako malo? Morda zunanjo strukturo, ker je vse bolj evidentno, da gre v resnici le za skelet deklerativnosti, v kateri je edino kar deluje, res le učinkovita hierarhičnost in volja do moči, oblasti in premoženja?
| Citiram: |
| Malokdo napada vero, o kateri ve malo ali nič, moti jih le Cerkev kot ustanova, ki je sredi njihovega sveta, a ne spada vanj, ki govori o rečeh, v katerih ne vidijo smisla, in o vrednotah, ki jih ne cenijo. |
Ne bo držalo. To vero in to Cerkev poznamo. Kot otroke nas je posilila s svojo ideologijo, brez da bi nam odgovarjala na naša vprašanja. Ko bi bile vrednote predstavljene z vzgledom, bi morda še vedno sledili. Tako pa smo zbežali, ker smo v sami Cerkvi ugledali tistega hudiča, ki so nas ga naučili se bati. Demona pohlepa, laži, sprenevedanja, sovraštva do soljudi (ki ga sicer vedno zapakirajo v čudovit aranžma božje ljubezni, božje besede in osladnega angelca na vrhu). Revanšizma. Revizionizma. Ubijanja zgodovinskega spomina, ko so katoliški papeži preprodajali sužnje, zaničevali ženske, najemali prostitutke, zaplodili toliko in toliko pankrtov.
| Citiram: |
| in o vrednotah, ki jih ne cenijo. |
Katerih vrednotah? Partnerski ljubezni, enakosti med ljudmi, spoštovanju enakosti spolov, strpnosti do drugačnih in drugih? Vrednot resnicoljubja, metodičnega dvoma, po katerem zmoremo ločiti zrnje od plevela? Vse to so naše vrednote, dvomim pa, da so to tudi vaše, katoliške vrednote. Če ja, potem vendar storite nekaj v zvezi z implementacijo.
| Citiram: |
| Kristjani govorimo tem novim, pokrščanskim poganom v jeziku, ki je bil primeren morda celo v pogovoru z borbenimi ateisti, ki pa je postal po obdobju ene same generacije večini že nerazumljiv. |
Ah ne, mi povsem razumemo, kaj želite povedati. Vemo, kakšne so vaše intence. Poznamo vašo zgodovino. Vemo, kakšne so vaše ideološke in evangelijske ambicije. Morda pa vam ne sledimo ravno zato.
| Citiram: |
| Globalizacija – priložnost za krščanstvo |
Priložnost, ki jo dobro izkoriščate. Naložbe, delnice, lastni hoteli, domovi za ostarele, univerze, podjetja, mediji, denacionalizacije ... Vse vam gre kot po maslu. Kar se tiče materialnega bogastva. Problem so verjetno edinole bežeči iz cerkve, upad vernikov, bojkot vaših laži, razkrivanje vaših grehov. To pa verjetno je malce večji problem, ki ga ravno s pomočjo globalizacije, množičnih medijev, družbe odprtosti - veliko težje kot nekoč skrivate.
| Citiram: |
| Svet je postal v času sodobne globalizacije zelo podoben onemu, ki je v času rimskega imperija na področju evropskega Sredozemlja skozi nekaj stoletij doživljal podobno globalnost. To je bil čas, ko se je iz majhnega jedra dvanajstih Galilejcev s pomočjo Svetega Duha pričela širiti Cerkev po vsem poznanem svetu. V tej dobi lahko najdemo model za poživitev in rast vere v nas samih pa tudi v svetu, ki nas obdaja. To je model, ki lahko znova privede do pokristjanjenja sveta. |
Ker je to tudi vaš edini namen. Ne kakšna etika, ljubezen, enakost, enakopravnost. Zgolj dominacija in hegemonija. Nič novega iz vaše strani.
| Citiram: |
| Meje se izgubljajo pod pritiski trgovine in tehnologije ter s tem nehote ustvarjajo novo priložnost tudi za neomejeno širjenje krščanstva v svetu, ki je poganski, prav kot tisti, v katerem si je utirala pot prva Cerkev. |
Točno tako, trgovina in še posebej tehnologija (znanost, objektivne resnice, proti katerim si repenčil na začetku) vam odpirajo meje. In meje se odpirajo tudi zaradi demokracije, ki ste jo toliko časa psovali Vse za vas, da boste lahko neomejeno širili krščanstvo.
| Citiram: |
| Zakaj se je takrat širilo krščanstvo z nezadržno silo? Gotovo s pomočjo Svetega Duha, |
Gotovo! Meč ni imel nič pri tem. In oblast, ko je sprejela krščanstvo za državno in edino dovoljeno religijo.
| Citiram: |
| pa tudi, ker so kristjani resnično živeli iz vere in so bili poganom zgled. |
Morebiti pa so tisti kristjani res živeli iz vere. Ne vem, zakaj ste s to tradicijo katoličani prekinili?!
| Citiram: |
| Bili so različni, družila jih je krščanska ljubezen in plemenitila krepost. Cerkev je črpala moč iz božje milosti in iz svetosti svojih članov, iz družin, ki so bile Cerkev v malem. To tiho sporočilo krščanstva, ki ga je izžarevala prva Cerkev, je zbudilo pozornost ljudi, posvetilo je v temo in v praznino poganov. |
Lepota vzvišenosti, arogance nekega pisunčka. Poezija.
| Citiram: |
| Apostoli so širili božji nauk majhnim skupnostim, ki so živele sredi sveta, pa so zavestno hotele biti drugačne od njega. Razlikovati se od poganskega sveta, ki nas obdaja s kulturnimi, gospodarskimi in političnimi nevidnimi vezmi, pa ni lahka naloga. Pomeni gojiti v sebi in zunaj sebe krepost ter z božjo pomočjo težiti k svetosti. Vse kaže, da bomo kristjani kot manjšina v poganskem svetu morali znova stopiti na to zahtevno pot, ki pa, z razliko od širokih cest sveta, vodi do cilja. |
Res je že čas, da kristjani (in katoliki še posebej) končno stopite na tisto pot, o kateri ves čas blebečete. Pogani komaj čakamo, da nam postavite zgled. In morda, nikoli se ne ve, vam bomo morda celo sledili.
| Citiram: |
MARKO KREMŽAR
iz Duhovnega življenja
št.3, 2008 |
In mi tebe, Marko.  |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Romero
pipika
Pridružen/-a: 29.02. 2008, 10:24
Prispevkov: 556
|
| Objavljeno: Četrtek 20 Mar 2008 14:16 Naslov sporočila: |
|
|
| Jakačan, moje čestitke za tako natančno analiziranje tistega dreka. Si uporabil plinsko masko? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
set
pipika
Pridružen/-a: 20.08. 2007, 13:39
Prispevkov: 2474
|
| Objavljeno: Četrtek 20 Mar 2008 14:33 Naslov sporočila: |
|
|
je imun na vse čudne pritikline teh zadev.
no, čist ne. razpiz*** ga še včasih.
_________________
Kdor je rojen, da se ponižno plazi, ne zna leteti.
(Pesem sokola, Gorki, Maksim, 1868-1936) |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
matjaz
pipika
Pridružen/-a: 10.09. 2007, 16:30
Prispevkov: 1064
Kraj: Ljubljana
|
| Objavljeno: Četrtek 20 Mar 2008 17:43 Naslov sporočila: |
|
|
Jakačan, pohvala! Tole Kremžarjevo skarpucalo jaz vidim v luči nastalgije za srednjim vekom, nostalgije za širjenje božje besede z mečem, ognjem, krvjo, solzami, bolečino, trpljenjem,... Tole skarpucalo vsebuje vse elemente nestrpnosti, sovražnosti, nedemokratičnosti, nealtruizma, neenakosti, želje po fašistoidnem zatiranju drugih in drugačnih,........
PMSM, tip bi moral k psihiatru na kako posebno terapijo.
BTW, od kdaj pa so pogani ateisti? Kolikor mi je znano,so imeli pogani tudi svoja raznorazna božanstva, bogove, vile,....., v kar so verovali, vse to pa je v nasprotju z ateizmom.
_________________
Http://www.zrtve-cerkve.org
Smrt (klero)fašizmu, Svoboda narodu! |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
satis
pipika
Pridružen/-a: 19.08. 2007, 17:00
Prispevkov: 1078
|
| Objavljeno: Petek 21 Mar 2008 00:03 Naslov sporočila: |
|
|
Jakačan, tudi od mene pohvale za res dobro napisano analizo članka. Pri krščanstvu me mene zelo moti to, da se obnašajo in verujejo, kot da so edina vera v vsemu vesolju, vse ostalo je ničvredno, pogansko in pod vplivom zlega duha.
|
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Zwicky
pipika
Pridružen/-a: 01.10. 2007, 20:26
Prispevkov: 2054
|
| Objavljeno: Sobota 22 Mar 2008 01:07 Naslov sporočila: |
|
|
| matiček mate je napisal/a: |
| Za kozlat. |
Nimam kaj za dodati.
_________________
What can be asserted without evidence can also be dismissed without evidence. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Zwicky
pipika
Pridružen/-a: 01.10. 2007, 20:26
Prispevkov: 2054
|
| Objavljeno: Sobota 22 Mar 2008 01:08 Naslov sporočila: |
|
|
| satis je napisal/a: |
Pri krščanstvu me mene zelo moti to, da se obnašajo in verujejo, kot da so edina vera v vsemu vesolju, vse ostalo je ničvredno, pogansko in pod vplivom zlega duha.
|
Zakaj pa te to moti samo pri krščanstvu?  A slučajno gojiš prepričanje, da je tvoja vera pa v tej točki kaj hudo boljša?
_________________
What can be asserted without evidence can also be dismissed without evidence. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
exorcist
pipika
Pridružen/-a: 28.09. 2007, 20:21
Prispevkov: 1827
|
| Objavljeno: Sobota 22 Mar 2008 01:21 Naslov sporočila: |
|
|
| Zwicky je napisal/a: |
| satis je napisal/a: |
Pri krščanstvu me mene zelo moti to, da se obnašajo in verujejo, kot da so edina vera v vsemu vesolju, vse ostalo je ničvredno, pogansko in pod vplivom zlega duha.
|
Zakaj pa te to moti samo pri krščanstvu? A slučajno gojiš prepričanje, da je tvoja vera pa v tej točki kaj hudo boljša? |
Saj obstaja samo ena religija, Zwicky, to je religija srca.  |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Zwicky
pipika
Pridružen/-a: 01.10. 2007, 20:26
Prispevkov: 2054
|
| Objavljeno: Sobota 22 Mar 2008 01:24 Naslov sporočila: |
|
|
Aha, religije, kot so krščanstvo, islam, budizem, judaizem torej ne obstajajo.
Daj, idi pogledat v kakšno enciklopedijo geselski članek "religija srca", potem pa nam povej, kaj tam piše.  Nebuloze, nebuloze.
_________________
What can be asserted without evidence can also be dismissed without evidence. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
jakačan
dr. pipika
Pridružen/-a: 19.08. 2007, 12:28
Prispevkov: 3237
|
| Objavljeno: Sobota 22 Mar 2008 01:28 Naslov sporočila: |
|
|
| exorcist je napisal/a: |
Saj obstaja samo ena religija, Zwicky, to je religija srca. |
No, mene bi tudi zanimalo, kakšna je ta religija. Lahko razložiš, kaj pomeni, kako jo definiraš? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
exorcist
pipika
Pridružen/-a: 28.09. 2007, 20:21
Prispevkov: 1827
|
| Objavljeno: Sobota 22 Mar 2008 01:38 Naslov sporočila: |
|
|
Jah, jaz enostavno nimam želje razlagati, pojasnjevati stvari, če me nista ti Jakačan in Zwicky spet nič razumela.
"Religija srca" pomeni, da je najbolj pomembno, da si dober človek ne glede, če si budist, kristjan, ateist, agnostik... |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Zwicky
pipika
Pridružen/-a: 01.10. 2007, 20:26
Prispevkov: 2054
|
| Objavljeno: Sobota 22 Mar 2008 01:46 Naslov sporočila: |
|
|
| exorcist je napisal/a: |
"Religija srca" pomeni, da je najbolj pomembno, da si dober človek ne glede, če si budist, kristjan, ateist, agnostik... |
Tole je zgolj tvoj naziv, ne pa nekakšna priznana in pogosto uporabljana besedna zveza. In ateisti nimamo nobene religije, niti "religije srca" - za to, da si dober človek, namreč religije sploh ne potrebuješ.
_________________
What can be asserted without evidence can also be dismissed without evidence. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
exorcist
pipika
Pridružen/-a: 28.09. 2007, 20:21
Prispevkov: 1827
|
| Objavljeno: Sobota 22 Mar 2008 02:05 Naslov sporočila: |
|
|
| Zwicky je napisal/a: |
| exorcist je napisal/a: |
"Religija srca" pomeni, da je najbolj pomembno, da si dober človek ne glede, če si budist, kristjan, ateist, agnostik... |
Tole je zgolj tvoj naziv, ne pa nekakšna priznana in pogosto uporabljana besedna zveza. In ateisti nimamo nobene religije, niti "religije srca" - za to, da si dober človek, namreč religije sploh ne potrebuješ. |
Ja, bi lahko izhajal tudi iz tega vidika, da religije sploh ne rabiš po vzgledu Johna Lennona v pesmi Imagine, da je dovolj ,da si dober človek pa avtomatično izpolnjuješ vse božje postave, kar pa je pravzaprav zen budistični pogled. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Zwicky
pipika
Pridružen/-a: 01.10. 2007, 20:26
Prispevkov: 2054
|
| Objavljeno: Sobota 22 Mar 2008 02:10 Naslov sporočila: |
|
|
Za noben zen budistični pogled ne gre, navsezadnje zaslediš take poglede tudi pri starih Grkih, ki za zen budizem niso nikoli slišali. Samo zato ker ti takšen pogled enačiš z zen budizmom, še ne pomeni, da je izključno in izvorno zen budističen.
"Božje postave" pa so seveda zgolj človeške postave, ki si jih je izmislil človek in jih zgolj poimenoval za "božje". Zveni bolj pomembno in resno.
_________________
What can be asserted without evidence can also be dismissed without evidence. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
jakačan
dr. pipika
Pridružen/-a: 19.08. 2007, 12:28
Prispevkov: 3237
|
| Objavljeno: Sobota 22 Mar 2008 02:28 Naslov sporočila: |
|
|
| Tako je kot pravi Zwicky. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
