|
PKC.si FORUMI
|
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Ali verjameš Štiripotju kot načinu dokazovanja Prakure? |
DA |
|
27% |
[ 3 ] |
NE |
|
27% |
[ 3 ] |
Ne vem, me bolj zanima usoda bratov in sester iz Perutnine Ptuj |
|
45% |
[ 5 ] |
|
Skupaj glasov : 11 |
|
Avtor |
Sporočilo |
cr pipika
Pridružen/-a: 17.08. 2007, 22:25 Prispevkov: 3305
|
Objavljeno: Četrtek 08 Maj 2008 21:44 Naslov sporočila: |
|
|
Akvinski ima v svojih dokazih en velik problem. Da napravi konec regresiji namreč predpostavi koncept božje entitete, seveda pa nima nobenega dokaza da je le ta na regresijo imuna.
dawkins press.....
it is too easy press.... _________________ ________________
Every single Jedi is now the enemy of the Republic. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
matiček mate pipika
Pridružen/-a: 17.08. 2007, 22:19 Prispevkov: 2397
|
Objavljeno: Četrtek 08 Maj 2008 22:04 Naslov sporočila: |
|
|
Dajmo ne pozabit, da je gibanje relativno, torej ni vedno očitno, kaj se kam giblje. Pravzaprav je ob pomanjkanju absolutnega izhodišča k vsakemu gibanju (hitrosti) prišteta nedoločena konstanta C (spomnite se nedoločenih integralov). |
|
Nazaj na vrh |
|
|
SebastjanErlah pipika
Pridružen/-a: 27.04. 2008, 21:15 Prispevkov: 497
|
Objavljeno: Četrtek 08 Maj 2008 23:07 Naslov sporočila: |
|
|
cr je napisal/a: |
SEbastjan, je tebi jasno kaj pomeni pojem empirično? |
Ja, seveda, nekaj kar se da preveriti ali s čuti ali z eksperimentom. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
cr pipika
Pridružen/-a: 17.08. 2007, 22:25 Prispevkov: 3305
|
Objavljeno: Četrtek 08 Maj 2008 23:08 Naslov sporočila: |
|
|
SebastjanErlah je napisal/a: |
cr je napisal/a: |
SEbastjan, je tebi jasno kaj pomeni pojem empirično? |
Ja, seveda, nekaj kar se da preveriti ali s čuti ali z eksperimentom. |
aha...no kdo in kdaj ter kako je petopotje preverjal z eksperimentom? _________________ ________________
Every single Jedi is now the enemy of the Republic. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
SebastjanErlah pipika
Pridružen/-a: 27.04. 2008, 21:15 Prispevkov: 497
|
Objavljeno: Četrtek 08 Maj 2008 23:11 Naslov sporočila: |
|
|
matiček mate je napisal/a: |
Dajmo ne pozabit, da je gibanje relativno, torej ni vedno očitno, kaj se kam giblje. Pravzaprav je ob pomanjkanju absolutnega izhodišča k vsakemu gibanju (hitrosti) prišteta nedoločena konstanta C (spomnite se nedoločenih integralov). |
Kako je gibanje relativno? A se staraš? |
|
Nazaj na vrh |
|
|
matiček mate pipika
Pridružen/-a: 17.08. 2007, 22:19 Prispevkov: 2397
|
Objavljeno: Četrtek 08 Maj 2008 23:27 Naslov sporočila: |
|
|
SebastjanErlah je napisal/a: |
Kako je gibanje relativno? A se staraš? |
Gibanje nekega predmeta A lahko opišemo izključno glede na nek drug predmet B, kar pomeni, da smo nanj (na predmet B) pripeli koordinatni sistem, v katerem je gibanje opisano.
Ja, se staram, ampak na to relativnost gibanja ne vpliva. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
SebastjanErlah pipika
Pridružen/-a: 27.04. 2008, 21:15 Prispevkov: 497
|
Objavljeno: Četrtek 08 Maj 2008 23:31 Naslov sporočila: |
|
|
matiček mate je napisal/a: |
SebastjanErlah je napisal/a: |
Kako je gibanje relativno? A se staraš? |
Gibanje nekega predmeta A lahko opišemo izključno glede na nek drug predmet B, kar pomeni, da smo nanj (na predmet B) pripeli koordinatni sistem, v katerem je gibanje opisano.
Ja, se staram, ampak na to relativnost gibanja ne vpliva. |
A staranje ni gibanje? |
|
Nazaj na vrh |
|
|
cr pipika
Pridružen/-a: 17.08. 2007, 22:25 Prispevkov: 3305
|
Objavljeno: Četrtek 08 Maj 2008 23:32 Naslov sporočila: |
|
|
SebastjanErlah je napisal/a: |
matiček mate je napisal/a: |
SebastjanErlah je napisal/a: |
Kako je gibanje relativno? A se staraš? |
Gibanje nekega predmeta A lahko opišemo izključno glede na nek drug predmet B, kar pomeni, da smo nanj (na predmet B) pripeli koordinatni sistem, v katerem je gibanje opisano.
Ja, se staram, ampak na to relativnost gibanja ne vpliva. |
A staranje ni gibanje? |
v fizikalnem smislu prav gotovo ne.... _________________ ________________
Every single Jedi is now the enemy of the Republic. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
SebastjanErlah pipika
Pridružen/-a: 27.04. 2008, 21:15 Prispevkov: 497
|
Objavljeno: Četrtek 08 Maj 2008 23:34 Naslov sporočila: |
|
|
cr je napisal/a: |
SebastjanErlah je napisal/a: |
matiček mate je napisal/a: |
SebastjanErlah je napisal/a: |
Kako je gibanje relativno? A se staraš? |
Gibanje nekega predmeta A lahko opišemo izključno glede na nek drug predmet B, kar pomeni, da smo nanj (na predmet B) pripeli koordinatni sistem, v katerem je gibanje opisano.
Ja, se staram, ampak na to relativnost gibanja ne vpliva. |
A staranje ni gibanje? |
v fizikalnem smislu prav gotovo ne.... |
A da ne? Kaj pa pol? |
|
Nazaj na vrh |
|
|
cr pipika
Pridružen/-a: 17.08. 2007, 22:25 Prispevkov: 3305
|
Objavljeno: Četrtek 08 Maj 2008 23:35 Naslov sporočila: |
|
|
SebastjanErlah je napisal/a: |
cr je napisal/a: |
SebastjanErlah je napisal/a: |
matiček mate je napisal/a: |
SebastjanErlah je napisal/a: |
Kako je gibanje relativno? A se staraš? |
Gibanje nekega predmeta A lahko opišemo izključno glede na nek drug predmet B, kar pomeni, da smo nanj (na predmet B) pripeli koordinatni sistem, v katerem je gibanje opisano.
Ja, se staram, ampak na to relativnost gibanja ne vpliva. |
A staranje ni gibanje? |
v fizikalnem smislu prav gotovo ne.... |
A da ne? Kaj pa pol? |
biološko fiziološki proces! _________________ ________________
Every single Jedi is now the enemy of the Republic. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
SebastjanErlah pipika
Pridružen/-a: 27.04. 2008, 21:15 Prispevkov: 497
|
Objavljeno: Četrtek 08 Maj 2008 23:36 Naslov sporočila: |
|
|
cr je napisal/a: |
SebastjanErlah je napisal/a: |
cr je napisal/a: |
SebastjanErlah je napisal/a: |
matiček mate je napisal/a: |
SebastjanErlah je napisal/a: |
Kako je gibanje relativno? A se staraš? |
Gibanje nekega predmeta A lahko opišemo izključno glede na nek drug predmet B, kar pomeni, da smo nanj (na predmet B) pripeli koordinatni sistem, v katerem je gibanje opisano.
Ja, se staram, ampak na to relativnost gibanja ne vpliva. |
A staranje ni gibanje? |
v fizikalnem smislu prav gotovo ne.... |
A da ne? Kaj pa pol? |
biološko fiziološki proces! |
A biološkost in fiziološkost nista podvrženi fiziki? In ja, proces - torej je gibanje. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
cr pipika
Pridružen/-a: 17.08. 2007, 22:25 Prispevkov: 3305
|
Objavljeno: Četrtek 08 Maj 2008 23:38 Naslov sporočila: |
|
|
Brez da zahajamo v relativnost: Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa. Gibanje opisujemo v izbranem opazovalnem sistemu, to je koordinatnem sistemu, opremljenem z urami za merjenje časa.
Gibanje lahko opredelimo s funkcijo, ki opiše lego telesa v odvisnosti od časa. Prvi odvod te funkcije po času je hitrost, drugi odvod te funkcije po času pa pospešek. Gibanje je enakomerno, če se hitrost s časom ne spreminja ne po velikosti, ne po smeri (npr. premo enakomerno gibanje), ali pospešeno, če se s časom spreminja velikost ali smer hitrosti (npr. prosti pad, enakomerno ali neenakomerno kroženje ipd.) _________________ ________________
Every single Jedi is now the enemy of the Republic. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
SebastjanErlah pipika
Pridružen/-a: 27.04. 2008, 21:15 Prispevkov: 497
|
Objavljeno: Četrtek 08 Maj 2008 23:43 Naslov sporočila: |
|
|
cr je napisal/a: |
Brez da zahajamo v relativnost: Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa. Gibanje opisujemo v izbranem opazovalnem sistemu, to je koordinatnem sistemu, opremljenem z urami za merjenje časa.
Gibanje lahko opredelimo s funkcijo, ki opiše lego telesa v odvisnosti od časa. Prvi odvod te funkcije po času je hitrost, drugi odvod te funkcije po času pa pospešek. Gibanje je enakomerno, če se hitrost s časom ne spreminja ne po velikosti, ne po smeri (npr. premo enakomerno gibanje), ali pospešeno, če se s časom spreminja velikost ali smer hitrosti (npr. prosti pad, enakomerno ali neenakomerno kroženje ipd.) |
Vidiš, saj se strinjamo. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Gabrijel Stupica Tožidar
Pridružen/-a: 09.05. 2008, 01:20 Prispevkov: 7
|
Objavljeno: Petek 09 Maj 2008 01:27 Naslov sporočila: |
|
|
..he he koliko tumarije...Akvinec je aristotelski princip uporabil v petih poteh in ta z gibanjem je samo ena od...in tako danes in kot za časa Akvinca in za časa Aristotela velja ta t.i. nujni zunanji vzrok... za prehod iz potencial v dej... |
|
Nazaj na vrh |
|
|
SebastjanErlah pipika
Pridružen/-a: 27.04. 2008, 21:15 Prispevkov: 497
|
Objavljeno: Petek 09 Maj 2008 01:31 Naslov sporočila: |
|
|
Gabrijel Stupica je napisal/a: |
..he he koliko tumarije...Akvinec je aristotelski princip uporabil v petih poteh in ta z gibanjem je samo ena od...in tako danes in kot za časa Akvinca in za časa Aristotela velja ta t.i. nujni zunanji vzrok... za prehod iz potencial v dej... |
Prve tri poti se navezujejo ena na drugo. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Gabrijel Stupica Tožidar
Pridružen/-a: 09.05. 2008, 01:20 Prispevkov: 7
|
Objavljeno: Petek 09 Maj 2008 01:35 Naslov sporočila: |
|
|
..ti Roman, ko sem prebral ono tvojo salamoreznico, sem se znova spomnil, kako prideva do velikega bogastva...še predem odrineva na Švedsko...
..evo za začetek, bova tvoje modrosti prestavila v kakih velikih slovenskih elektrarnah in dosegla po tjojih principih, da nuklearka ne bo več potrebovala gorilnih palic, termoelktrarne pa premoga...da bi kot dosedaj izvajale ekološko sporne prehode iz potenciala v deje torej iz premoga v elektriko...ampak bova ta tvoj post pokazala generatorju in ima da šiba el. energijo na veliko, ko ga prebere in doume, kaj si napisal...
..po prihodu s Švedske pa se spraviva na avtomobilsko industrijo in adijo derivati in notranje izgorevanje in valji in ojnice .... tvoj post dava za prebrat sprednemu ali zadnjemu paru koles in evo se že vozimo...smo koj v deju...
Bill Gates here we come press |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Gabrijel Stupica Tožidar
Pridružen/-a: 09.05. 2008, 01:20 Prispevkov: 7
|
Objavljeno: Petek 09 Maj 2008 01:46 Naslov sporočila: |
|
|
..ti Roman po prehodu iz Tiziana v Gabrijela Stupico...sem ti dolžan še
nekaj o kontingenci-prigodnosti...ki te tako matra v času...
..veš je prigodnost...vseskozi združljiva z neprestanim prehodom iz t.i. ne-biti v bit...ker ko boš malo pomislil, boš lahko doumel, da je bistvo prigodnosti pač odsotnost zadostnega temelja za lastno eksistenco..kontngenca ni vezana na čas...
..upam, da bo kaj, ne glede na to, da si ti čisti Duh in vekotrajen, mi ostali pa navadni in povzročeni in minljivi smrtniki.... |
|
Nazaj na vrh |
|
|
SebastjanErlah pipika
Pridružen/-a: 27.04. 2008, 21:15 Prispevkov: 497
|
Objavljeno: Petek 09 Maj 2008 03:12 Naslov sporočila: |
|
|
O dokazovanju Boga - V vsaki znanosti pač obstajajo določeni aksiomi, ki se jih ne dokazuje. Tako tudi v teologiji. Teologija nikoli ni kategorično dokazovala obstoja Boga. Tako Tomaž Akvinski nikjer ne dokazuje, da Bog obstaja, ampak opisuje poti, po katerih je mogoče priti do spoznanja da Bog je (da nekaj obstaja in spoznanja, da tisto obstaja, je velika razlika). Bonaventura je enako kot Tomaž Akvinski podal šest stopenj kako lahko “duša potuje k Bogu” oz. kako priti do spoznanja, da Bog je. Anzelm pa je meditiral in molil na podlagi štirinajstega psalma. Da je to “dokaz” so sproducirali drugi (Descartes). |
|
Nazaj na vrh |
|
|
fancy pipika
Pridružen/-a: 18.12. 2007, 17:42 Prispevkov: 1126
|
Objavljeno: Petek 09 Maj 2008 07:34 Naslov sporočila: |
|
|
SebastjanErlah je napisal/a: |
O dokazovanju Boga - V vsaki znanosti pač obstajajo določeni aksiomi, ki se jih ne dokazuje. Tako tudi v teologiji. Teologija nikoli ni kategorično dokazovala obstoja Boga. Tako Tomaž Akvinski nikjer ne dokazuje, da Bog obstaja, ampak opisuje poti, po katerih je mogoče priti do spoznanja da Bog je (da nekaj obstaja in spoznanja, da tisto obstaja, je velika razlika). Bonaventura je enako kot Tomaž Akvinski podal šest stopenj kako lahko “duša potuje k Bogu” oz. kako priti do spoznanja, da Bog je. Anzelm pa je meditiral in molil na podlagi štirinajstega psalma. Da je to “dokaz” so sproducirali drugi (Descartes). |
Podal si lep dokaz, da teologija ni znanost njenih dokazov namreč ne moreš empirično preverit _________________ Kdor ni ptica, naj ne seda na robove prepadov. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Roman pipika
Pridružen/-a: 19.08. 2007, 18:44 Prispevkov: 667
|
Objavljeno: Petek 09 Maj 2008 08:07 Naslov sporočila: |
|
|
Najprej pojasnilo: Tomaž je z gibanjem posnemal Aristotela, kateremu je gibanje pomenilo vsakršno spremembo sploh, ne samo spremembe položaja v prostoru in času.
SebastjanErlah je napisal/a: |
Citiram: |
Citiram:
Vsemu, kar se giblje, daje gibanje nekaj drugega.
Narobe. Pa tudi empirično nepotrjeno. |
Nič ni narobe in tudi empirično je potrjeno. |
Empirično je potrjeno, da samo nekaterim stvarem daje gibanje druga stvar. Za vse, kar se giblje, pa to empirično ni potrjeno. To je velika razlika. Enako velja tudi za trditve, ki sledijo in jih ne bom tu ponavljal, da si ne bo Božo prstov porezal. Elektrarne tudi ne predstavljajo vsega, kar se giblje.
Citiram: |
Popeljati pomeni, da se nekaj, kar je v možnosti tudi udejanji. Če ni poprej možnosti, ne more biti nikakršnega udejanjanja. Torej je stvar empirično potrjena. |
Strinjam se, da se nemogoče stvari ne morejo zgoditi, in da če nastanek ni možen, se ne bo zgodil. Ampak to je samo tavtologija ali celo pleonazem. Stvar, ki nastane, je pred nastankom ni nikjer. Iz možnosti ne nastane nič. Možnost je namišljen pojem, povsem izven vsakršne empirike. Dejstvo je, da grejo vzročne verige po dejih, ne po možnostih. Brez vzroka sicer (morda res) ni posledice, ampak tako vzrok kakor posledica sta deja.
Citiram: |
Plošča na kuhalniku je vroča v deju, torej se mleko, ki ga daš na ploščo, ki še ima možnost, da postane vroče, segreje. Zopet empirično potrjeno. |
Hladno mleko ni vroče v možnosti, oziroma je o možnosti brezveze govoriti. Še vedno čakam na odgovor Božidarja o substancialnosti možnosti.
Citiram: |
Sila, ki si jo uporabil, da si jo zagnal po kegljišču! Torej stvar ni gibana sama od sebe, ampak se giblje po drugem. |
Po drugem se samo začne gibati, potem se giblje po vztrajnosti mase, ne po drugem. To je empirično potrjeno.
Citiram: |
Stvar v neskončnost ne more iti, ker potem enostavno ni več vzroka in posledice. |
Zakaj že ne?
SebastjanErlah je napisal/a: |
A biološkost in fiziološkost nista podvrženi fiziki? |
Če bi to izjavil naravoslovec, bi mu gotovo očital redukcionizem.
SebastjanErlah je napisal/a: |
V vsaki znanosti pač obstajajo določeni aksiomi, ki se jih ne dokazuje. Tako tudi v teologiji. |
Tako je. V teologiji je ta aksiom: bog je. Zato so vsa dokazovanja in poti krožni.
Gabrijel Stupica je napisal/a: |
..veš je prigodnost...vseskozi združljiva z neprestanim prehodom iz t.i. ne-biti v bit...ker ko boš malo pomislil, boš lahko doumel, da je bistvo prigodnosti pač odsotnost zadostnega temelja za lastno eksistenco..kontngenca ni vezana na čas... |
Ni to nekako v protislovju z "ex nihilo"? |
|
Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|