 |
PKC.si FORUMI
|
| Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
| Si že prebral/a Dawkinsovo knjigo Bog kot zabloda? |
| DA |
|
64% |
[ 9 ] |
| NE |
|
35% |
[ 5 ] |
|
| Skupaj glasov : 14 |
|
| Avtor |
Sporočilo |
jakačan
dr. pipika
Pridružen/-a: 19.08. 2007, 12:28
Prispevkov: 3237
|
 Objavljeno: Sobota 08 Dec 2007 22:14 Naslov sporočila: Kotiček za Dawkinsa |
 |
|
Richard Dawkins (1941), britanski evolucijski biolog in predstojnik katedre za javno razumevanje znanosti na oxfordski univerzi, je pred tridesetimi leti zaslovel s knjigo Sebični gen, ki je njegovo najbolj znano in najbolj brano delo. Sledile so mu knjige, za katere je prejel številne nagrade (Razširjeni fenotip, Slepi urar, Hudičev kaplan, Vzpon na goro Neverjetno, Prednikova zgodba itd.). Njegove raziskave evolucije, utemeljene na genih, so pomembno vplivale na naše dojemanje sveta. Je član upravnega odbora britanske Kraljeve družbe in Kraljeve družbe za književnost. Britanska revija Prospect ga je leta 2004 izbrala za enega od treh vodilnih intelektualcev današnjega časa (ob Umbertu Ecu in Noamu Chomskem). Zaradi gorečega zavzemanja za evolucionizem so ga pred desetimi leti poimenovali "Darwinov rotvajler", pozneje pa "najboljši približek profesionalnega ateista po Bertrandu Russlu".
Nekaj za pokušino iz "Bog kot zabloda".
Nekaj za pokušino iz "Sebičnega gena".
P.s. V dveh preteklih letih sem imel izjemno srečo, čast in priložnost spoznati prva gospoda iz omenjene liste treh najvplivnejših intelektualcev na svetu, najprej Noama Chomskega in Umberta Eca, ko je pred dnevi obiskal Ljubljano in imel v Cankarjevem domu predavanje "O zgodovini grdega". Skupaj s sodelavci delujemo na tem, da v bližnji prihodnosti v Slovenijo pripeljemo tudi Richarda Dawkinsa.
Ta tema pa je kotiček, kjer objavljam/o prispevke o Dawkinsu, njegovem znanstvenem in literarnem delu, ter diskutiramo o njegovih paradigmah, odmevnosti, kontroverznosti.
V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha, Jakačan |
|
| Nazaj na vrh |
|
 |
jakačan
dr. pipika
Pridružen/-a: 19.08. 2007, 12:28
Prispevkov: 3237
|
| Objavljeno: Sobota 08 Dec 2007 22:18 Naslov sporočila: |
|
|
Verjetno ni potrebno posebej izpostavljati, da so vsi trije v gornjem prispevku omenjeni najvplivnejši svetovni intelektualci ateisti!    
Jakačan press (v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha) |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Opazovalec
Tožidar
Pridružen/-a: 05.12. 2007, 22:11
Prispevkov: 193
|
| Objavljeno: Sobota 08 Dec 2007 22:39 Naslov sporočila: |
|
|
Od sebičnega gena do boga kot zablode
No, ob vseh teh polemikah okoli Dawkinsa in njegovih , se mora človek takoj in začudeno vprašat, kako elementarno znanje in mišljenje pa sploh kroži tu pod Alpami ?
Kot, da smo pravkar odkrili davno mumificirana pozitivizem in scientizem in pozabili kaj znanost sploh je ? Torej veda, ki se s specifičnimi metodami, specifično loteva, specifičnih raziskovanj in zato daje pač specifične odgovore ! Veda, ki se sprašuje po tvornih vzrokih in skozi spraševanje kako ? Se ne sprašuje po smotrnih vzrokih in skozi zakaj ? Torej njeno področje ni :» zakaj nekaj sploh je in ne rajši nič ? »
No in potem ugotovimo, da se tu v tej debati naš striček Dawkins loti te zadeve, ne kot znanstvenik ampak kot čisti spekulativni filozof ali teolog.. Gospod nam postreže za predjed, kar z nekim namazom davnih metafizičnih konceptov v stilu Heglove »zvijačnosti uma«.
Pa si poglejmo to predjed, sedaj imenovano »teorija memov«.
Takoj ugotovimo, da je skuhana tavtološko, ker nam kuhar Dawkins pravi : » mem se ohrani zato, ker se ohrani » ?? In tudi pod pojmom teorije oz. razlagalnega modela nam jo ponuja lažno. Ker dejansko ne pojasni nič. Če se spomnimo, so tudi Darwina obtoževali tavtološkosti in da njegova teorija pove preprosto le to, da živalske vrste preživijo zato, ker preživijo, a je Darwin poudaril odločilno vlogo vpetosti organizma v ekosistem. Razmerje med okoljem in osebkom je tisto, ki Darwinovo teorijo napravi netavtološko.
Razlika med Dawkinsom in Heglom pa je tudi v tem, da prvi po slabi maniri anglosaškega pozitivizma poskuša znanstveno utemeljiti povsem filozofske špekulacije.
Dawkins preprosto trdi, da "memi" (oziroma "ideje") preživijo zato, ker se uspejo prenašati naprej iz človeka na človeka. To je v bistvu povsem banalna in tavtološka izjava. Ob tem pomislim, da si je materija v TOZD Geni izvolila delegacijo in jo poslala na Kongres Samoupravljalcev, kjer so delegati sklenili, da bo od sedaj vse sestavljeno iz materije sebično in si bo po potrebi izmišljalo tudi Boga, če je treba. Tam na Kongresu sklenejo tudi, da se naprej prenašajo tiste ideje-memi, ki imajo največjo moč, da se prenašajo naprej.
No in potem je tu še Dawkinsonova vulgarna zastavitev problema. Problem je namreč sama ideja-mem enote kulturnega izročila. Ali lahko rečemo, da obstaja neka minimalna kulturna enota? Ali lahko denimo razločimo ideje vstajenja od celotnega krščanskega-judovskega miselnega horizonta? Mar je možno, da v hinduistični samsari, krščanskemu vstajenju, platonistični večni duši in egipčanskemu posmrtnemu svetu zasledimo isto intelektualno enoto nesmrtnosti?
Ne, to ni možno. To je čisti anahronizem in neupravičeno primerjanje. Vsakdo, ki se pobližje ukvarja s teorijo kulture, antropologijo ali sociologijo, vam bo znal potrditi, da je neka posamična pomenska enota smiselna le v nekem kulturnem horizontu. Izven njega ali ne obstaja ali pa se transformira v povsem neprepoznavno obliko.
No meni je v takih debatah najbolj smešno, a v bistvu žalostno, to že v startu poneumljeno gledanje, ne-mišljenje in posmehovanja in to še pokrito z »znanostjo« na taka temeljna vprašanja, kot so : »ali ima ta svet, ki ga poznamo in dojemamo, kako prvo in zadnjo utemeljitev ali pa je nima ?« Ker ravno za ta spraševanja v teh zadevah gre, ta so bistvena. Čudim, se, da v teh polemikah nihče ni resno posegal za kakimi klasičnimi dokazi v stilu Petopotja, ontološkega dokaza ipd. in jih analiziral ?? Ker dokaz je še vedno samo nekaj kazati do nečesa. Do-kaz. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
matiček mate
pipika
Pridružen/-a: 17.08. 2007, 22:19
Prispevkov: 2397
|
| Objavljeno: Sobota 08 Dec 2007 22:56 Naslov sporočila: |
|
|
| Opazovalec je napisal/a: |
| ...Če se spomnimo, so tudi Darwina obtoževali tavtološkosti in da njegova teorija pove preprosto le to, da živalske vrste preživijo zato, ker preživijo... |
Zelo zanimivo, da se je tudi veliki Douglas Adams ukvarjal s to tavtologijo, le da je on dojel, da to ni tavtoligija, ampak se tu skriva eno veliko bistvo.
Ampak Adams je bil car, ti si pa samo en  |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
jakačan
dr. pipika
Pridružen/-a: 19.08. 2007, 12:28
Prispevkov: 3237
|
| Objavljeno: Sobota 08 Dec 2007 23:00 Naslov sporočila: |
|
|
| Opazovalec je napisal/a: |
| »ali ima ta svet, ki ga poznamo in dojemamo, kako prvo utemeljitev ali pa je nima«? |
Nima. Oziroma je nespoznatna. 
| Opazovalec je napisal/a: |
| »ali ima ta svet, ki ga poznamo in dojemamo, kako zadnjo utemeljitev ali pa je nima «? |
Nima. Oziroma je nespoznatna. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Opazovalec
Tožidar
Pridružen/-a: 05.12. 2007, 22:11
Prispevkov: 193
|
| Objavljeno: Sobota 08 Dec 2007 23:04 Naslov sporočila: |
|
|
| jakačan je napisal/a: |
| Opazovalec je napisal/a: |
| »ali ima ta svet, ki ga poznamo in dojemamo, kako prvo utemeljitev ali pa je nima«? |
Nima. Oziroma je nespoznatna.
| Opazovalec je napisal/a: |
| »ali ima ta svet, ki ga poznamo in dojemamo, kako zadnjo utemeljitev ali pa je nima «? |
Nima. Oziroma je nespoznatna. |
Kako pa je to spoznatno ? To da ga nima in da ni spozatno. S kako znanstveno in verificirano metodo, pa je možno to dokazati. Če tega ne zmoreš podati in utemeljiti kažeš le lastni psihologistični amaterizem. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Opazovalec
Tožidar
Pridružen/-a: 05.12. 2007, 22:11
Prispevkov: 193
|
| Objavljeno: Sobota 08 Dec 2007 23:05 Naslov sporočila: |
|
|
| matiček mate je napisal/a: |
| Opazovalec je napisal/a: |
| ...Če se spomnimo, so tudi Darwina obtoževali tavtološkosti in da njegova teorija pove preprosto le to, da živalske vrste preživijo zato, ker preživijo... |
Zelo zanimivo, da se je tudi veliki Douglas Adams ukvarjal s to tavtologijo, le da je on dojel, da to ni tavtoligija, ampak se tu skriva eno veliko bistvo.
Ampak Adams je bil car, ti si pa samo en |
Ali razumeš kaj si sploh želel povedati ? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Opazovalec
Tožidar
Pridružen/-a: 05.12. 2007, 22:11
Prispevkov: 193
|
| Objavljeno: Sobota 08 Dec 2007 23:21 Naslov sporočila: Re: Kotiček za Dawkinsa |
|
|
| jakačan je napisal/a: |
| ..Umberta Eca, ko je pred dnevi obiskal Ljubljano in imel v Cankarjevem domu predavanje "O zgodovini grdega". |
Kako pa ve kaj je grdo ali lepo in od kje mu merilo in kako to utemeljuje ?? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
jakačan
dr. pipika
Pridružen/-a: 19.08. 2007, 12:28
Prispevkov: 3237
|
| Objavljeno: Sobota 08 Dec 2007 23:47 Naslov sporočila: Re: Kotiček za Dawkinsa |
|
|
| Opazovalec je napisal/a: |
| jakačan je napisal/a: |
| ..Umberta Eca, ko je pred dnevi obiskal Ljubljano in imel v Cankarjevem domu predavanje "O zgodovini grdega". |
Kako pa ve kaj je grdo ali lepo in od kje mu merilo in kako to utemeljuje ?? |
Merilo lepote mu je seveda Brezmadežna Marija Devica, Mati Božja in pa Jezus Kristus KrižaniVgrobpoloženiinVstali. A je sploh mogoče pomisliti, da bi bilo Ecu merilo kaj drugega?! 
Sicer pa je o zgodovini grdega govoril iz perspektive človeške zgodovine, ki se je vedno znova opredeljevala do in upodabljala lepo in/ali grdo, kakor ga je pač razumela in dojemala. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Opazovalec
Tožidar
Pridružen/-a: 05.12. 2007, 22:11
Prispevkov: 193
|
| Objavljeno: Sobota 08 Dec 2007 23:55 Naslov sporočila: |
|
|
| Ker mi umernost reže kruh, me zanima, kako vemo in imamo nekaj za umetnino, ne glede na kulturno obdobje in slog in tehniko |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
jakačan
dr. pipika
Pridružen/-a: 19.08. 2007, 12:28
Prispevkov: 3237
|
| Objavljeno: Nedelja 09 Dec 2007 00:18 Naslov sporočila: |
|
|
| Opazovalec je napisal/a: |
| Ker mi umernost reže kruh, me zanima, kako vemo in imamo nekaj za umetnino, ne glede na kulturno obdobje in slog in tehniko |
Kot rečeno, sam si pri odgovorih na tako zapletena vprašanja, kot jih/ga denimo ti zastavljaš zgoraj, pomagam s tistimi, ki so na takšna vprašanja že (dobro) odgovarjali.
Stendhal: "Lepota je obljuba sreče".
Reiner Maria Rilke: Lepota je "tista stopnja strašnega, ki ga še lahko prenesemo".
Schiller: "Umetnik se giblje v območju igre; igra se z lepoto realnega in spreminja lepoto samo v pravo realnost. Igra umetnosti nas spreminja v gospodarje lastnega sveta. Umetnost nam odkriva ne le družbeno, ampak tudi lastno usodo, ki gre preko naravnih omejitev. Odpira nam svet, kjer se lahko brez krivde odločamo, kaj hočemo biti in postati."
Iris Murdoch: "Umetnik ne more predstavljati lepega, ampak le demonično, fantazijsko in ekstremno, medtem ko je resnica mirna, trezna in omejena; umetnost je sofistična, v večini primerov je ironično posnemanje (mimesís)."
Santayana (v svoji knjigi Dominacije in moči): "Pravi ljubitelj lepega nikoli ne vstopi v muzej."
Santayana (v knjigi Občutek lepote in Razum v umetnosti): "Nič razen dobrega v življenju ne vstopa v strukturo lepega. (...) Popolno barbarstvo je verjeti, da je neka stvar estetsko dobra, toda odvratna v percepciji."
Kant je ločeval med pravo lepoto (spektakel, ki ga ponuja narava) in lepoto, ki jo ustvarjajo umetniki. To drugo lepoto je imenoval odvisna ali dodana lepota.
Kant: "Lepo je tisto, kar univerzalno godi, ne da bi bilo konceptualno. Lepo je brez koncepta. To pomeni, da ne obstaja definiran pojem tega, kaj naj bi bilo lepo."
In kakšni so tvoji odgovori? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
jakačan
dr. pipika
Pridružen/-a: 19.08. 2007, 12:28
Prispevkov: 3237
|
| Objavljeno: Nedelja 09 Dec 2007 00:23 Naslov sporočila: |
|
|
| Opazovalec je napisal/a: |
| jakačan je napisal/a: |
| Opazovalec je napisal/a: |
| »ali ima ta svet, ki ga poznamo in dojemamo, kako prvo utemeljitev ali pa je nima«? |
Nima. Oziroma je nespoznatna.
| Opazovalec je napisal/a: |
| »ali ima ta svet, ki ga poznamo in dojemamo, kako zadnjo utemeljitev ali pa je nima «? |
Nima. Oziroma je nespoznatna. |
Kako pa je to spoznatno ? To da ga nima in da ni spozatno. S kako znanstveno in verificirano metodo, pa je možno to dokazati. |
Nečesa, česar ni, ni mogoče do-kazati. Oziroma je na tebi, da nam do-kažeš, po-kažeš argumente za trditev, da obstaja prvo počelo in da obstaja končni smoter. Pa prosim, poskusi se enkrat izogniti petpotja, ki je le telovadba v osnovah logike, nič posebnega.
Kaj pa, če vse obstaja od vedno in bo vedno obstajalo in se ponavljalo v intervalih? To je namreč antipod paradigmi, ki jo zagovarjaš ti, nima pa ne ena ne druga polne potrditve v opazovanju in sklepanju na podlagi tistega, kar vemo in razumemo danes.
V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha, Jakačan
če verigi vzrokov sledimo do začetka, pridemo do prvega gibalca, ki je sam negiben in potem zapremo štarcuno in gremo na per press |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Opazovalec
Tožidar
Pridružen/-a: 05.12. 2007, 22:11
Prispevkov: 193
|
| Objavljeno: Nedelja 09 Dec 2007 01:09 Naslov sporočila: |
|
|
No kot vidimo, sem jaz vprašal le ali ima ta svet kako zadnjo utemeljitev ali je nima ? in ti si napisal, da je nima in, da se je ne da spoznati. petopotju pa se je težko ogniti, ker je eden od temeljev znanstvene metode .
Ne intervali-cikličnost in ne vekotrajnost ne rešita tega vprašanja, tako kot si poenostavljeno predstavljate in kar leži zadaj za vsemi temi novimi-starimi fintami o kaki fluktuaciji.
In ko smo pri do-kazovanju, prav petopotje logično brezhibno pokaže na transcendenco, ki temu svetiu ne podlega. Ni pa kar nekaj iz lufta, ker začne in štarta iz realne in empirične izkušnje sveta, ta pa je kontingenca. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Opazovalec
Tožidar
Pridružen/-a: 05.12. 2007, 22:11
Prispevkov: 193
|
| Objavljeno: Nedelja 09 Dec 2007 01:11 Naslov sporočila: |
|
|
| Kant je nehote, postavil pogoje za dandanašnje poplave kiča in profanosti postmoderne, ko celo en povprečni Eco postaja veličina, Dawkins pa grana za plitvino misli.... in vsak bebec, ki ščije že izvaja umetniški performance... |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Roman
pipika
Pridružen/-a: 19.08. 2007, 18:44
Prispevkov: 667
|
| Objavljeno: Nedelja 09 Dec 2007 10:35 Naslov sporočila: |
|
|
| Opazovalec je napisal/a: |
| petopotju pa se je težko ogniti, ker je eden od temeljev znanstvene metode. |
K temeljem znanstvene metode spada preverljivost oziroma še bolj ovrgljivost. Kaj od tega najdeš v petopotju?
| Citiram: |
| In ko smo pri do-kazovanju, prav petopotje logično brezhibno pokaže na transcendenco, ki temu svetiu ne podlega. |
To sicer ni res, ampak se ne morem odločiti o tvoji drži: lažeš ali se motiš.
| Citiram: |
| Ni pa kar nekaj iz lufta, ker začne in štarta iz realne in empirične izkušnje sveta, ta pa je kontingenca. |
Zakaj se kar naprej sklicuješ na empirično izkušnjo, ki petopotja v ničemer ne utemeljuje, da ne omenjam jasnih dokazov, da ni zanesljivo.
Čisto mimogrede, si Sebični gen prebral? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Opazovalec
Tožidar
Pridružen/-a: 05.12. 2007, 22:11
Prispevkov: 193
|
| Objavljeno: Nedelja 09 Dec 2007 11:14 Naslov sporočila: |
|
|
| Ti Roman, a si že našel kaj empirično in verificirano znanstveno kar ni kontingentno |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Roman
pipika
Pridružen/-a: 19.08. 2007, 18:44
Prispevkov: 667
|
| Objavljeno: Nedelja 09 Dec 2007 11:42 Naslov sporočila: |
|
|
| Zakaj ignoriraš moja vprašanja? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
jakačan
dr. pipika
Pridružen/-a: 19.08. 2007, 12:28
Prispevkov: 3237
|
| Objavljeno: Nedelja 09 Dec 2007 13:44 Naslov sporočila: |
|
|
| Roman je napisal/a: |
| Zakaj ignoriraš moja vprašanja? |
Ker je tako najlažje? |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
Opazovalec
Tožidar
Pridružen/-a: 05.12. 2007, 22:11
Prispevkov: 193
|
| Objavljeno: Nedelja 09 Dec 2007 13:52 Naslov sporočila: |
|
|
| Ko mi najdeta kaj nepreverljivega v izhodiščih Petopotja, le veselo postajta. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
matiček mate
pipika
Pridružen/-a: 17.08. 2007, 22:19
Prispevkov: 2397
|
| Objavljeno: Nedelja 09 Dec 2007 15:10 Naslov sporočila: |
|
|
| Opazovalec je napisal/a: |
| Ko mi najdeta kaj nepreverljivega v izhodiščih Petopotja, le veselo postajta. |
Oh, jebi ga sad. včeraj sem ti podal dobre pomisleke na 2. in 3. pot (na katere si zmogel le butasto režanje), na 1., pa tako resnega, da nisi niti upal replicirati, ker ni bilo kaj replicirati. Tako da če ne zmoreš boljšega dokaza od tega 5potja, pol je to ena patetična žalost. Mi je potem že bolj všeč tista logika, da je bog nedoumljiv in je potrebno verovati. |
|
| Nazaj na vrh |
|
|
|
|
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
|
|
Pogosta vprašanja
Išči
Seznam članov
Skupine uporabnikov
RSS Feed
Registriraj se
Tvoj profil
Zasebna sporočila
Prijava
