Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo |
Avtor |
Sporočilo |
sanid nadpiščanec
Pridružen/-a: 02.12. 2008, 20:12 Prispevkov: 202
|
Objavljeno: Petek 16 Jan 2009 15:43 Naslov sporočila: |
|
|
Acko je napisal/a: |
..no bi ga Anton opomnil kako je tu bebav...ampak, če se spomniš je tudi Chesterton lepo osmešil take, ki so drkali akvinca s takimi o angelčkih...ko niso mogli po njegovi filozofiji... |
OOOOOOOOOOOOOOOO Acko, z lepim se hvališ...bral si celo šmarnično izdajo konvertita Chestertona, še malo pa boš citiral Newmanna (konvertit), pa Messorija pa še kakšno avtoriteto iz Mohorjevih večernic.
Meni osebno je najljubši stavek iz opusa Chestertona tale: "To, da je pri svojih skoraj dvesto kilogramih lebdel pod obokom Milanske katedrale in našel pri sklepniku pozabljeni zapis Ireneja Lyonskega mi ni toliko tuje kot to, kako je lahko trdil, da na konici šivanke lahko pleše 7 milijonov angelov in to dokazal celo v 34 postularijih".
Glede kanta pa tale citat iz Kritike praktičnega uma: "O Bogu ne moremo imeti nobene neposredne izkušnje, ki bi se jo dalo dokazati razumsko ali transcendentalno, zato moremo z gotovostjo verjeti, da je vera v Boga nekaj o čemer se filozofija in teologija ne more ukvarjati, pa čeprav zato žrtvujemo upanje". |
|
Nazaj na vrh |
|
|
sanid nadpiščanec
Pridružen/-a: 02.12. 2008, 20:12 Prispevkov: 202
|
Objavljeno: Petek 16 Jan 2009 16:06 Naslov sporočila: |
|
|
Aja Acko, ko boš že nekoga imel za avtoriteto prosim citiraj Han Urs von Balthasarja, ki ga kljub temu da ga je papež Janez Pavel II imenoval za največjega filozofa 20.st. in največjega poznavalca evangelijev vsesh časov (preberi si njegovo argumentacijo k imenovanju Balthasarja za kardinala)...no kljub temu ga imam za neko teološko agvtoriteto.
Ne pa nekega Chestertona...ma njega ne moreš citirati niti v seminarski nalogi zaboga. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Acko izklopljen/a (dvojna reg.)
Pridružen/-a: 09.01. 2009, 14:52 Prispevkov: 301
|
Objavljeno: Petek 16 Jan 2009 16:33 Naslov sporočila: |
|
|
sanid je napisal/a: |
..Glede kanta pa tale citat iz Kritike praktičnega uma: "O Bogu ne moremo imeti nobene neposredne izkušnje, ki bi se jo dalo dokazati razumsko ali transcendentalno, zato moremo z gotovostjo verjeti, da je vera v Boga nekaj o čemer se filozofija in teologija ne more ukvarjati, pa čeprav zato žrtvujemo upanje". |
..jaz bi se tu spomnil..kako ga je ruknil že sodobnik Jacobi...pa še pokop logičnega pozitivizma, ki se sam zadavi s tako podobno argumentacijo in izpeljevanjem , ko si jo da sam nase...ti je ušel...a ne..
..meni je to vse iz ropotarnice t.i. amputacije razuma...in te špure butastih nominalistov...
Karli Popper press |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Acko izklopljen/a (dvojna reg.)
Pridružen/-a: 09.01. 2009, 14:52 Prispevkov: 301
|
Objavljeno: Petek 16 Jan 2009 16:34 Naslov sporočila: |
|
|
sanid je napisal/a: |
Ne pa nekega Chestertona...ma njega ne moreš citirati niti v seminarski nalogi zaboga. |
..povej to Gilsonu..
1978 press |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Acko izklopljen/a (dvojna reg.)
Pridružen/-a: 09.01. 2009, 14:52 Prispevkov: 301
|
Objavljeno: Petek 16 Jan 2009 17:06 Naslov sporočila: |
|
|
..no Sanid, ko smo že toliko pri smešnosti akvinca in vzročnosti, ki je osnova onega spisa in refleksije na prigodnost...ta vzročnost, ki je Kantu (hume-u) in tej špuri tako v nos ...malo v premislek, če si kaj doma v naravoslovju ...se bom malo pocitiral...aja pa še kdo, če ne Anton..ti naj pojasni kaj je imel kak srednjeveški sholastik razumeto pod pojmov vzroka in kaj kak novoveški..tako po kartezijansko...evo daj pobaraj Juhco..da nauš laufal v Celje...
..Ko govorimo o vzročnosti, moramo poudariti naslednje. Pojem vzročne povezanosti oz. vzročne verige je pri relativnostni teoriji (po Einsteinu), vsaj kolikor se ukvarja z makrokozmosom, celo osnovni pojem, s pomočjo katerega dojemamo prostorsko-časovno strukturo. Prostorsko-časovni red moramo končno dojeti kot izraz vzročnega reda fizikalnega, torej snovnega sveta (neživega).
Heisenbergova relacija nedoločljivosti, ki ima opravka z osnovnimi enotami materije in energije, še ne pomeni brezvzročnosti, čeprav so odnosi manj pregledni kot v makro svetu.
Iz povezave prostorsko-časovnega in vzročnega reda izhaja časovna smer oz. časovna puščica. Čeprav je po relativnostni teoriji časovna distanca dveh, v vzročnem odnosu nahajajočih se se dogodkov odvisna od gibanja v katerem se nahaja opazovalec, to ne spremeni ničesar na dejstvu, da se dogodki, ki so med seboj v odnosu vzroka in učinka, vrstijo vedno v enakem vzročnem zaporedju, eden za drugim, to je, da obstaja za njih enostransko usmerjen časovni potek in to gledano s stališča vsakega relacijskega sistema.
Vzrok ostaja časovno vedno pred učinkom in ta odnos ni v nobenem smislu obrnljiv oz. reverzibilen |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Acko izklopljen/a (dvojna reg.)
Pridružen/-a: 09.01. 2009, 14:52 Prispevkov: 301
|
Objavljeno: Petek 16 Jan 2009 17:26 Naslov sporočila: |
|
|
sanid je napisal/a: |
Aja Acko, ko boš že nekoga imel za avtoriteto prosim citiraj Han Urs von Balthasarja, ki ga kljub temu da ga je papež Janez Pavel II imenoval za največjega filozofa 20.st. in največjega poznavalca evangelijev vsesh časov (preberi si njegovo argumentacijo k imenovanju Balthasarja za kardinala)...no kljub temu ga imam za neko teološko agvtoriteto.
Ne pa nekega Chestertona...ma njega ne moreš citirati niti v seminarski nalogi zaboga. |
..no še kaj več o Hans Ursu, kot dosedaj vem... bom vsekakor vprašal p. Edija...ker sta bila osebna frenda...no potem pa ga bom malo pobaral kam bi argumentno in poznavalsko vtaknila takega misleca ala tebe...ki recimo v ugovor ali smešenje Akvinca...kadar ta piše jasne in izrazite filozofsko naravnenae tekste...ponuja...kaj iz njegovih jasnih biblično teoloških debatic ali pisarij...kam dati kaj takega...
..pa še tako usput..si tudi sledilec klečeče teologije kot priporoča Hans Urs, ali si bolj na sedeči ...
tologija tridnevja press |
|
Nazaj na vrh |
|
|
sanid nadpiščanec
Pridružen/-a: 02.12. 2008, 20:12 Prispevkov: 202
|
Objavljeno: Petek 16 Jan 2009 17:46 Naslov sporočila: |
|
|
Acko je napisal/a: |
..no Sanid, ko smo že toliko pri smešnosti akvinca in vzročnosti, ki je osnova onega spisa in refleksije na prigodnost...ta vzročnost, ki je Kantu (hume-u) in tej špuri tako v nos ...malo v premislek, če si kaj doma v naravoslovju ...se bom malo pocitiral...aja pa še kdo, če ne Anton..ti naj pojasni kaj je imel kak srednjeveški sholastik razumeto pod pojmov vzroka in kaj kak novoveški..tako po kartezijansko...evo daj pobaraj Juhco..da nauš laufal v Celje...
..Ko govorimo o vzročnosti, moramo poudariti naslednje. Pojem vzročne povezanosti oz. vzročne verige je pri relativnostni teoriji (po Einsteinu), vsaj kolikor se ukvarja z makrokozmosom, celo osnovni pojem, s pomočjo katerega dojemamo prostorsko-časovno strukturo. Prostorsko-časovni red moramo končno dojeti kot izraz vzročnega reda fizikalnega, torej snovnega sveta (neživega).
Heisenbergova relacija nedoločljivosti, ki ima opravka z osnovnimi enotami materije in energije, še ne pomeni brezvzročnosti, čeprav so odnosi manj pregledni kot v makro svetu.
Iz povezave prostorsko-časovnega in vzročnega reda izhaja časovna smer oz. časovna puščica. Čeprav je po relativnostni teoriji časovna distanca dveh, v vzročnem odnosu nahajajočih se se dogodkov odvisna od gibanja v katerem se nahaja opazovalec, to ne spremeni ničesar na dejstvu, da se dogodki, ki so med seboj v odnosu vzroka in učinka, vrstijo vedno v enakem vzročnem zaporedju, eden za drugim, to je, da obstaja za njih enostransko usmerjen časovni potek in to gledano s stališča vsakega relacijskega sistema.
Vzrok ostaja časovno vedno pred učinkom in ta odnos ni v nobenem smislu obrnljiv oz. reverzibilen |
ž
Kakovost nesnovnega v svoji historični pogojenosti a pro po snovno kakor tudi ne-stvarno (po Heidiggerjansko ALETHEIA PREHAJA V TU-BIT), prehaja v neko htonično akcidentalnost (Derida), vendar pa sama ne zmore v sebi conditie sine quam non izražati svoje kozmološke enosti z bistvom (Popper). Tako resnica vedno uhaja svoji določljivi horizontalni vseobčosti in vegetacijske dejanskosti, tako da ta določenost (ki sama v sebi vendarle priobčuje deležnost biti (Wintenstein)) sama sebe definira in eksegira v sami kozmološki htonični zavesti....kateri pa vsi pravimo Acko. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
sanid nadpiščanec
Pridružen/-a: 02.12. 2008, 20:12 Prispevkov: 202
|
Objavljeno: Petek 16 Jan 2009 17:50 Naslov sporočila: |
|
|
Spet en šmarnični teolog..............Gibson.
Veseli me pa, da poznaš skrajšano izdajo Balthasarjeve Teologije tridnevja....Preko 4000 strani originala skrčeno na vsega 200 strani prevoda Mohorjeve družbe.
Kljub vsemu pohvalno!!!!!!!!!!!!!!!!!! |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Acko izklopljen/a (dvojna reg.)
Pridružen/-a: 09.01. 2009, 14:52 Prispevkov: 301
|
Objavljeno: Petek 16 Jan 2009 17:55 Naslov sporočila: |
|
|
sanid je napisal/a: |
Kakovost nesnovnega v svoji historični pogojenosti a pro po snovno kakor tudi ne-stvarno (po Heidiggerjansko ALETHEIA PREHAJA V TU-BIT), prehaja v neko htonično akcidentalnost (Derida), vendar pa sama ne zmore v sebi conditie sine quam non izražati svoje kozmološke enosti z bistvom (Popper). Tako resnica vedno uhaja svoji določljivi horizontalni vseobčosti in vegetacijske dejanskosti, tako da ta določenost (ki sama v sebi vendarle priobčuje deležnost biti (Wintenstein)) sama sebe definira in eksegira v sami kozmološki htonični zavesti....kateri pa vsi pravimo Acko. |
..no in potem smo to izrekanje obrnili na samo sebe, po lastnem kopitu in dobili nekaj čemur vsi pravijo...sanidistični psihologizem..včasih pa smo temu v teologiji ali modroslovju rekli decidizem..kako pa po novem pa res ne vem.. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Acko izklopljen/a (dvojna reg.)
Pridružen/-a: 09.01. 2009, 14:52 Prispevkov: 301
|
Objavljeno: Petek 16 Jan 2009 18:02 Naslov sporočila: |
|
|
sanid je napisal/a: |
Spet en šmarnični teolog..............Gibson.
Veseli me pa, da poznaš skrajšano izdajo Balthasarjeve Teologije tridnevja....Preko 4000 strani originala skrčeno na vsega 200 strani prevoda Mohorjeve družbe.
Kljub vsemu pohvalno!!!!!!!!!!!!!!!!!! |
..fina argumentacija a ne Sanid...ko Gilsona zreduciraš na izdaje Šmarnic...res vredno pravega in resnega disputa ...kod Ramiza u radioni.. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Acko izklopljen/a (dvojna reg.)
Pridružen/-a: 09.01. 2009, 14:52 Prispevkov: 301
|
Objavljeno: Petek 16 Jan 2009 18:12 Naslov sporočila: |
|
|
sanid je napisal/a: |
..Kakovost nesnovnega v svoji historični pogojenosti ... |
..joj kaka slaba izobrazba iz modroslovja in pa kilava konsistenca... ...o kakovosti nesnovnega mi predava nekdo, ki se pol ure prej sklicuje na Kanta...
usmerjeno izobraževanje press |
|
Nazaj na vrh |
|
|
sanid nadpiščanec
Pridružen/-a: 02.12. 2008, 20:12 Prispevkov: 202
|
Objavljeno: Petek 16 Jan 2009 18:15 Naslov sporočila: |
|
|
Acko je napisal/a: |
sanid je napisal/a: |
Spet en šmarnični teolog..............Gibson.
Veseli me pa, da poznaš skrajšano izdajo Balthasarjeve Teologije tridnevja....Preko 4000 strani originala skrčeno na vsega 200 strani prevoda Mohorjeve družbe.
Kljub vsemu pohvalno!!!!!!!!!!!!!!!!!! |
..fina argumentacija a ne Sanid...ko Gilsona zreduciraš na izdaje Šmarnic...res vredno pravega in resnega disputa ...kod Ramiza u radioni.. |
Ah no, Gibsona pa zares ne moreš imeti za neko signifitalno teološko avtoriteto.........Ne rečem prej omenjenega Hansa ali pa....kaj jaz vem....Thillarda, Roppsa, Schimlederja, Kaufmanna, Widorja, Bultmanna, Weila etc, etc...
Govorim o resnih avtorjih ne nedeljskih pisateljev oznanil, ki jih lahko dobiš po nedeljski maši. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
sanid nadpiščanec
Pridružen/-a: 02.12. 2008, 20:12 Prispevkov: 202
|
Objavljeno: Petek 16 Jan 2009 18:17 Naslov sporočila: |
|
|
Acko je napisal/a: |
sanid je napisal/a: |
..Kakovost nesnovnega v svoji historični pogojenosti ... |
..joj kaka slaba izobrazba iz modroslovja in pa kilava konsistenca... ...o kakovosti nesnovnega mi predava nekdo, ki se pol ure prej sklicuje na Kanta...
usmerjeno izobraževanje press |
Priznam, tukaj me je zaneslo...mislil sem: "opriobčost nesnovnega v svoji historični pogojenosti". |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Acko izklopljen/a (dvojna reg.)
Pridružen/-a: 09.01. 2009, 14:52 Prispevkov: 301
|
Objavljeno: Petek 16 Jan 2009 18:18 Naslov sporočila: |
|
|
..kaj češ sanid ..mate pri vas v delavnici pač tako stratifikacijo...dobro-slabo...ampak tega itak ne morem resno vedeti a ne...saj si pogojen s Kantom, a ne..pol pa adijo kaka absolutna merila ali vsaj kaj približno etalonskega...a ne.. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
sanid nadpiščanec
Pridružen/-a: 02.12. 2008, 20:12 Prispevkov: 202
|
Objavljeno: Petek 16 Jan 2009 18:25 Naslov sporočila: |
|
|
Acko je napisal/a: |
..kaj češ sanid ..mate pri vas v delavnici pač tako stratifikacijo...dobro-slabo...ampak tega itak ne morem resno vedeti a ne...saj si pogojen s Kantom, a ne..pol pa adijo kaka absolutna merila ali vsaj kaj približno etalonskega...a ne.. |
Ne, ne, zaboga ne Emmanuel Kant, moj najljuhbši filozof je Janez Janžekovič in vsi njegovi učenci. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Acko izklopljen/a (dvojna reg.)
Pridružen/-a: 09.01. 2009, 14:52 Prispevkov: 301
|
Objavljeno: Petek 16 Jan 2009 18:47 Naslov sporočila: |
|
|
sanid je napisal/a: |
Acko je napisal/a: |
..kaj češ sanid ..mate pri vas v delavnici pač tako stratifikacijo...dobro-slabo...ampak tega itak ne morem resno vedeti a ne...saj si pogojen s Kantom, a ne..pol pa adijo kaka absolutna merila ali vsaj kaj približno etalonskega...a ne.. |
Ne, ne, zaboga ne Emmanuel Kant, moj najljuhbši filozof je Janez Janžekovič in vsi njegovi učenci. |
..jojte..je pa janez j. znal ja tako lepo po domače in razumljivo kaj napisati o resnih zadevah in jim hkrati ne vzeti argumentnosti ali jih poplitviti na cenenost...pa tako je cenil akvinca...ti pa pol takele.. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
sanid nadpiščanec
Pridružen/-a: 02.12. 2008, 20:12 Prispevkov: 202
|
Objavljeno: Petek 16 Jan 2009 18:52 Naslov sporočila: |
|
|
Acko je napisal/a: |
sanid je napisal/a: |
Acko je napisal/a: |
..kaj češ sanid ..mate pri vas v delavnici pač tako stratifikacijo...dobro-slabo...ampak tega itak ne morem resno vedeti a ne...saj si pogojen s Kantom, a ne..pol pa adijo kaka absolutna merila ali vsaj kaj približno etalonskega...a ne.. |
Ne, ne, zaboga ne Emmanuel Kant, moj najljuhbši filozof je Janez Janžekovič in vsi njegovi učenci. |
..jojte..je pa janez j. znal ja tako lepo po domače in razumljivo kaj napisati o resnih zadevah in jim hkrati ne vzeti argumentnosti ali jih poplitviti na cenenost...pa tako je cenil akvinca...ti pa pol takele.. |
Sej sej, najljubši mi je zato, ker je zadnji od neosholastikov in je povrh vsega še mrtev. |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Acko izklopljen/a (dvojna reg.)
Pridružen/-a: 09.01. 2009, 14:52 Prispevkov: 301
|
Objavljeno: Petek 16 Jan 2009 18:58 Naslov sporočila: |
|
|
..kaj češ...tudi ti boš enkrat..pa se ti bo kak neo-neo sholastik smejal kot ne-mislecu...ko te bo bral, kako argumentiraš in se čudil kako so lahko še v 21.st. ob vsem vedenju še vedno taki...in bo veljala ..nič novega pod soncem...
Salomon press |
|
Nazaj na vrh |
|
|
sanid nadpiščanec
Pridružen/-a: 02.12. 2008, 20:12 Prispevkov: 202
|
Objavljeno: Petek 16 Jan 2009 19:00 Naslov sporočila: |
|
|
Acko je napisal/a: |
..kaj češ...tudi ti boš enkrat..pa se ti bo kak neo-neo sholastik smejal kot ne-mislecu...ko te bo bral, kako argumentiraš in se čudil kako so lahko še v 21.st. ob vsem vedenju še vedno taki...in bo veljala ..nič novega pod soncem...
Salomon press |
Ena cvetka zate iz dela De civitate Dei sv Avguština: "Življenje je sen med dvema tišinama." |
|
Nazaj na vrh |
|
|
Acko izklopljen/a (dvojna reg.)
Pridružen/-a: 09.01. 2009, 14:52 Prispevkov: 301
|
Objavljeno: Petek 16 Jan 2009 19:07 Naslov sporočila: |
|
|
sanid je napisal/a: |
Acko je napisal/a: |
..kaj češ...tudi ti boš enkrat..pa se ti bo kak neo-neo sholastik smejal kot ne-mislecu...ko te bo bral, kako argumentiraš in se čudil kako so lahko še v 21.st. ob vsem vedenju še vedno taki...in bo veljala ..nič novega pod soncem...
Salomon press |
Ena cvetka zate iz dela De civitate Dei sv Avguština: "Življenje je sen med dvema tišinama." |
..no pol je pa prišel ata Kartezij.... |
|
Nazaj na vrh |
|
|
|